10:05

V današnjem lokalnem Britoffu se bomo posvetili propadlemu načrtu, po katerem naj bi Murska Sobota mestno ogrevanje zagotavljala s pomočjo geotermalnih vrtin. Javno podjetje Komunala Murska Sobota se je namreč odpovedalo državni koncesiji za uporabo termalne vode v sistemu daljinskega ogrevanja. Razlog naj bi bila visoka koncesnina, ki naj bi letno dosegala skoraj 100 tisoč evrov.

V Murski Soboti se sicer nahajajo tri vrtine; najstarejša na Mojstrski ulici je bila zgrajena že leta 1988. Delno je ogrevala zgolj nekaj okoliških blokov in letno kopališče. Leta 2012 pa sta bili izvrtani še novejši raziskovalni vrtini v Černelavcih in v nekdanji Vrtnariji. Tedanji župan Anton Štihec je takrat za projekt geotermalnega ogrevanja in ureditev turističnega centra Fazanerija pridobil približno 2 milijona evrov namenskih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Milijon lastnih sredstev pa je primaknila še občina. Podjetje za geološke raziskave in vrtine Nafta Geoterm, danes Petrol Geoterm, je ocenilo, da bi bilo mogoče s termalno vodo iz novih vrtin ogrevati do 2 tisoč stanovanj. Obenem bi se izboljšala tudi kakovost mestnega zraka. 

Dobri obeti so se začeli slabšati leta 2015. Okoljsko ministrstvo je skupaj s koncesijami za uporabo termalne vode prvič predpisalo tudi koncesnine. Glavni porabniki termalne vode so zdravilišča in polnilnice mineralne vode, ki so do leta 2016 s štirimi izjemami vodo uporabljali brezplačno. Spor med vlado in porabniki termalne vode se je decembra lani sicer umiril z malenkostnim znižanjem faktorja za izračun koncesnin. Okoljsko ministrstvo je zatrdilo, da želi s koncesninami zgolj spodbujati vračanje ohlajene in neonesnažene vode v vodonosnik. To so podzemne zaloge termalne vode, ki se zlasti na soboškem in krškem področju praznijo veliko hitreje, kot se polnijo. Ministrstvo za vse porabnike, ki ustrezno termalno vodo vračajo v vodonosnik, predvideva 80-odstotni popust pri plačilu koncesnine.

Direktor soboške Komunale Štefan Cigan trdi, da bi bila celovita ureditev sistema za geotermalno ogrevanje preveliko finančno breme za podjetje in občino. Do sedaj so namreč uporabljeno termalno vodo, katere temperatura je presegala 40 stopinj Celzija, spuščali v reko Ledavo. Vladni predpisi zahtevajo, da se odpadna voda skozi vrtino injicira nazaj v vodonosnik, njena temperatura pa ne sme presegati 22 stopinj Celzija. Upokojeni strojni inženir Jože Brdnik, ki je v preteklosti načrtoval sisteme za izrabo pomurske geotermalne energije, je vrednost naložbe ocenil na okoli 700 tisoč evrov. Toliko naj bi namreč znašali vgradnja toplotne črpalke na reinjekcijski vrtini in povezava celotnega sistema, koncesnina pa bi posledično znašala manj kot 20 tisoč evrov.

Cigan je zatrdil, da potreba po termalnem ogrevanju v Murski Soboti ni več tako aktualna, saj so številne večstanovanjske stavbe že prešle na zemeljski plin in toplotne črpalke. Samostojno kotlovnico so prav tako uredili pri letnem kopališču. Bivši župan Štihec pa je opozoril, da bi prav ogrevanje s termalno vodo lahko pospešilo razvoj severnega dela mesta in novih rastlinjakov.

Sistem daljinskega ogrevanja s termalno vodo medtem že od leta 2006 uspešno deluje v sosednji Lendavi. Tam koncesionar Petrol Geoterm ogrevanje po konkurenčni ceni zagotavlja za več kot 600 stanovanj.   

8:05

Romunski parlament je po pričakovanjih potrdil novo premierko Viorico Dancilo, evropsko poslanko in članico vladajočih Socialnih demokratov. Dancila je napovedala zmanjšanje vpliva birokracije. Opozicija pa jo je obtožila podpiranja spornih protikorupcijskih predlogov v začetku leta 2017. Voditelj Socialnih demokratov, Liviu Dragnea, je Dancilo kot premiersko kandidatko imenoval sredi meseca, ko je stranka odrekla podporo takratnemu premierju Mihaiju Tudoseju. Prejšnji teden je napovedane reforme sodstva, ki bi precej omejile pristojnosti protikorupcijskega odbora, obsodila tudi Evropska unija. Zlasti sporen je predlog, da naj zloraba položaja s povzročeno škodo pod 200 tisoč evri ne bi bila kazniva, prav tako kontroverzen pa še tisti, po katerem se ne bi kaznovalo pričakovanja spolnih uslug od podrejenih. Preiskave zaradi korupcije trenutno potekajo proti petim članom kabineta Dancile. Dragnea, ki je bil leta 2016 obsojen zaradi volilne goljufije, posledično ne sme prevzeti vladne funkcije. Novembra lani je tožilstvo proti Dragnei sprožilo novo preiskavo zaradi nedovoljene privatizacije cestnega podjetja.

Na srečanju voditeljev držav članic Afriške unije v Etiopiji je trenutno predsedujoča Ruanda razglasila enoten afriški trg za letalski prevoz. Sporazum, ki ga je podpisalo triindvajset od petinpetdesetih članic, so še zlasti podprle Republika Južna Afrika, Kenija, Etiopija in Ruanda. Sporazum naj bi znižal stroške letalskih prevozov med afriškimi državami in pospešil razvoj notranjega turizma. Mednarodno letalsko združenje IATA ocenjuje, da bi enotni trg letalskih prevozov letno lahko ustvaril več kot milijardo dolarjev afriškega bruto domačega proizvoda.

Članice Afriške unije so napovedale tudi razpravo o Južnem Sudanu in novodobnem suženjstvu v Libiji. Posebno telo Afriške unije, Strokovni odbor za otrokove pravice, je zaradi neučinkovitega ukrepanja proti dednemu suženjstvu že prejšnji teden obsodilo Mavretanijo. Naložilo ji je plačilo odškodnine dvema mladoletnima žrtvama dednega suženjstva in zahtevalo ukrepanje proti suženjstvu v skladu z zakonodajo iz leta 2007.