Sedma



V predmestju ganske prestolnice Akra se je zrušilo novo, letos zgrajeno nakupovalno središče in pod seboj pokopalo več ljudi. V času kolapsa nakupovalnega središča je bilo v njem približno 50 zaposlenih, najmanj 3 so v nesreči umrli, več je poškodovanih, 23 ljudi pa so reševalci uspeli rešiti kmalu po dogodku. Vzroki sesutja nakupovalnega središča v najemu družbe Malcom še niso znani, se je pa na nesrečo takoj odzval ganski predsednik John Dramani Mahama, ki je svojcem žrtev nesreče izrekel sožalje, zaradi dogodka pa prekinili predvolilno kampanjo za še en predsedniški mandat.

Parlamentarno sprejemanje novega svežnja ostrih varčevalnih ukrepov v Grčiji so spremljali množični protesti proti novemu zategovanju pasu, ki v revščino sili vse več Grkov. Pred parlamentom se je zbralo več kot 100.000 ljudi, ki je glasno protestiralo proti novemu varčevanju pod drobnogledom evropske finančne trojke, manjšina pa se je spopadla s policijo. Protestniki so varnostne organe napadli s kamni in molotovkami, policija pa je vrnila z znatno mero solzivca, prvič po dolgem času pa je uporabila tudi vodni tolp. Debata v parlamentu in glasovanje sta se zavlekla pozno v noč.

Notranji minister Vinko Gorenak je ugotovil, da napake v zvezi izgubljenimi podpisi pod pobudo za referendum o slabi banki, ki jo je vložil Sindikat kemijske, nekovinske in gumarske industrije, na njegovem ministrstvu ni bilo. Kot je ugotovila nadzorna skupina notranjega ministrstva, ki jo je v torek, potem ko je bilo ugotovljeno, da se je med parlamentom in notranjim ministrstvom izgubilo več sto podpisov, imenoval Gorenak sam, je ministrstvo za notranje zadeve v državni zbor vrnilo 2733 podpisov za začetek referendumske procedure, prav toliko, kolikor jih je od njega tudi dobilo. Vodja nadzorne skupine Mile Nunič je ob tem dejal, da glede na opravljeni nadzor, ne obstajajo razlogi za domnevno o izgubili listov na njihovem ministrstvu.

Osma

V senci izbire novega ameriškega predsednika so prebivalci Portorika na sočasnem referendumu odločali tudi o političnem statusu Portorika, trenutno sicer samoupravnega ozemlja znotraj Združenih držav Amerike. Portoričani so se pri prvem referendumskem vprašanju s 54 odstotki izrekli za spremembo 114 let starega razmerja z ZDA, pri drugem pa so med možnostmi: državnosti v okviru ZDA, suverene svobodne zveze z več avtonomije za Portoriko in neodvisne države izbrali prvo. S tem bo Portoriko postal 51. ameriška zvezna država.

Nek v ljubezni razočarani ruski depresivnež Dimitrij Vinogradov se je v Moskvi odločil vzeti usodo v svoje roke po ameriško. V pisarne podjetja, v katerem je bil zaposlen, je vkorakal z nabitima lovskima puškama in začel strelski pohod. Ubil je tri sodelavce in dve sodelavki, ranil še tri, verjetno glavne morilčeve tarče, njegovega nekdanjega dekleta, ki je bilo prav tako zaposleno v tem podjetju, pa v času Vinogradove strelske seanse k sreči ni bilo v službi. Po končanem delu se je storilec, ki je, kot se za take reči spodobi, pohod najavil z virtualnim manifestom, brez upiranja predal policiji. 

V obubožani slovenski prvi nogometni ligi so fuzbalerji odigrali tekme 17. kroga. Najzanimiveje bi naj bilo v Kopru, kjer je druga Olimpija lovila točkovno izenačenje s prvouvrščenim Mariborom. Ljubljančanom ni uspelo, izgubili so z 0:2 in tako za Mariborom, ki ga danes v 4. krogu lige Evropa čaka tekma s Tottenhamom v Londonu, še naprej zaostajajo za 3 točke. Pri tem je Olimpija odigrala dve tekmi več.

Deveta



Sindikat zaposlenih v institucijah Evropske unije je za danes napovedal stavko, zaradi nestrinjanja s predlogom nekaterih članic Unije za krčenje sredstev za administracijo v Evropski uniji v prihodnjem večletnem proračunskem obdobju. Kot je znano, Evropska komisija za obdobje 2014-2020 predlaga milijardo evrov prihrankov v evropski administraciji, nekatere vidnejše članice pa se zavzemajo še za precej krepkejše finančne reze v višini tudi do 15 milijard. Sindikat zaposlenih v institucijah Evropske unije pričakuje, da zaradi današnje stavke ne bo delalo 90 odstotkov osebja v Svetu Evrope, manjšo udeležbo pričakujejo tudi v Evropski komisiji, v Evropskem parlamentu pa naj bi imeli le zborovanje.

Grški parlament je pozno sinoči s tesno večno vendarle potrdil nov paket varčevalnih ukrepov, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodne finančne inštitucije v zameno za nadaljnjo mednarodno finančno pomoč. Za sprejetja varčevalnega zakona, ki mu je pred parlamentom ostro nasprotovalo več kot 100.000 protestnikov, je glasovalo 153 poslancev od 300, s čimer je bil nov varčevalni sveženj sprejet za las. Nov varčevalni paket ni imel enotne podpore niti znotraj vladne koalicije – proti zakonu je glasovalo tudi več vladnih poslancev. Koalicijski stranki Nova Demokracija in Pasok naj bi zaradi tega sedem predstavnikov ljudstva že izločili iz svojih vrst.

V duhu predvolilnega deklerativnega vseobčega sodelovanja in povezovanja je premier Janez Janša na posvet o aktualni političnih razmerah v državi povabil kar vse tri predsedniške kandidate. Razloga za premierov sestanek z Danilom Tuerkom, Milanom Zverom in Borutom Pahorjem naj bi bila po Janševih besedah včerajšnja napoved Evropske komisije o poglabljanju recesije v Sloveniji in domnevna velika zaskrbljenost Evropske unije zaradi političnih blokad pri uveljavljanju protikrizne zakonodaje v Sloveniji. Po Janševem mnenju imajo vsi trije predsedniški kandidati velik vpliv na slovensko javnost in politiko, zato naj bi bilo njihovo enotno mnenje o nastali situaciji ključno za rešitev nastalih razmer.

Deseta

V Pekingu se začenja 18. kongres kitajske komunistične partije, na katerem bodo delegati izbirali novo vodstvo. Hu Jinataa bo na položaju generalnega sekretarja nasledil Xi Jinping, ki bo marca prihodnje leto prevzel še predsedniški položaj, odprto pa ostaja vprašanje, kdaj bo od predhodnika prevzel tudi vojaško oblast. 2270 delegatov bo na kongresu, ki bo trajal do 14. novembra, izbralo tudi nov centralni komite s približno 200 člani, ti pa bodo med sabo nato izvolili še 25-članski politbiro in elitni stalni komite politbiroja. 

Avtor spornega islamofobičnega filma »Nedolžnost muslimanov«, ki je povzročil ostre odzive po vsem islamskem svetu, Mark Bassely Youssef se je znašel v zaporu. Ne sicer zaradi spornega filma, pač pa ga je sodišče v Los Angelesu obsodilo zaradi kršenja pravil pogojnega izpusta. Youssef je kot finančni prevarant namreč odsedel 21 mesečno zaporno kazen, po predčasni pogojni izpustitvi pa mu je bila izrečena prepoved uporabe računalnikov in interneta, česar ni upošteval. Youssef, ki se je pod sporni film podpisal kot scenarist in kulturni svetovalec, je kršitve priznal, sodišče pa mu je naložilo enoletno zaporno kazen.

Potem ko se državni zbor in notranje ministrstvo ne znata dogovoriti, kdo je izgubil več sto podpisov pod referendumsko pobudo o slabi banki, bodo malomarneža očitno morali poiskati uradni organi. Generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik je namreč napovedala, da bo parlament vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivih dejanj zoper volilno pravico ali kakšno drugo kaznivo dejanje. Kot je znano, je tako interni nadzor v parlamentu, kot na notranjem ministrstvu pokazal, da pri njih ni bilo napake v zvezi s podpisi, ki jih je pod referendumsko pobudo vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije.