Atheist v Ljubljani
Orto bar, Ljubljana, 9. 9. 2025
Floridska zasedba Atheist je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začela premikati meje metala, pri tem pa je znala združevati tako svojo ljubezen do Iron Maiden in Slayer kot tudi do bendov Genesis in Yes. V času, ko so Death šele postavljali temelje takrat še primitivnemu death metalu, člani Cynic pa so še obiskovali kolidž v Berkleyu, na katerem so širili svoje glasbeno znanje, so Kelly Shaefer, Rand Burkey, Roger Patterson in Steve Flynn nevede že postavljali temelje tehničnemu, predvsem death metalu. Po treh vrhunskih albumih Piece of Time, The Unquestionable Presence in Elements so Atheist sredi devetdesetih prenehali delovati, nato pa so se na sceno vrnili v prvem desetletju 21. stoletja. Danes je izvorni član benda samo še vokalist Kelly Shaefer, ki s prenovljeno zasedbo benda slavi 35 let od izida debitantskega albuma Piece of Time. To je bil razlog za njihovo vrnitev v Slovenijo, ki se je zgodila v torek, ko so zasedli ljubljanski Orto bar v spremstvu še štirih ameriških bendov.
Atheist so se, kot rečeno, vrnili v Slovenijo. Na naših tleh so prvič nastopili na Paranoid Open Airu v Ljubečni leta 2009, nato bi se morali vrniti leta 2011, ko naj bi nastopili v Kinu Šiška v Ljubljani, a je bil ta koncert odpovedan. Po šestnajstih letih so se končno zares vrnili k nam – in kakšna vrnitev je to bila! Pa gremo po vrsti.
Ob Atheist so Orto bar zasedli še štirje drugi bendi. Najprej Infested Angel, ki jih je recenzent omenjenega koncerta žal izpustil, nato so se predstavili še Death Rattle, Gorgatron in vsem oboževalcem ekstremne glasbe znani Origin. Koncert se je številu bendov primerno začel že okrog pol sedme večerne ure, zato prvega benda nismo ujeli, smo pa bili priča nastopu zasedbe Death Rattle in njihovi uspešni predstavitvi najnovejše plošče The Moral Chokehold, ki je izšla maja letos. Dobrih 30 minut so Death Rattle pred takrat še ne pretirano veliko publiko izkoristili zelo dobro. Z izjemno jasno in hkrati agresivno zvočno sliko ter zelo dobro, nepretenciozno komunikacijo so predstavili svojo vizijo zagruvanega metala, ki je bolj kot na preostale zasedbe večera spominjal na dober miks med bendoma Lamb of God in Gojira. Pohvaliti moramo vokalista, ki je ceremonijo metaliziranja vodil izredno učinkovito. Tudi preostali člani benda so vredni svojega denarja. So dobri glasbeniki in imajo zelo dober občutek za pisanje komadov in strukturiranje koncertne setliste.
Za njimi je oder zasedel izvorno kvintet, a tokrat kvartet iz mesta Fargo v Severni Dakoti – Gorgatron. Čeprav so bili brez enega kitarista, so tudi oni uspešno predstavili svojo vizijo klasičnega ameriškega death metala. Zvenel je kot velik in zelo dober poklon zasedbi Cannibal Corpse, a z določenimi grind vložki in občasno dodatno zagruvano dinamiko, kar je izrazito popestrilo poslušanje. Poleg tega moramo poudariti, da so ob predstavitvi četrtega albuma Sentience Revoked, ki je izšel junija lani, ponudili tako dobro glasbeno podkovanost kot izjemno dober čut za nastop v živo. Teme v komadih, ki so vse prej kot radostne ali pozitivne, so uspeli zaviti v iskren, ravno prav črn humor, pri zvočnem odpiranju peklenskih vrat pa so se vidno zabavali, tako da je z izjemo bobnarja vsak obraz na odru nosil širok nasmeh, ta pa je krasil tudi obraze publike pod odrom.
Po prvi polovici koncerta se je verjetno turnejski in ne Orto barov tonski mojster odločil premakniti reglerje krepko navzgor, tako da sta bila glavna dva benda večera, Origin in Atheist, precej glasna. Tudi poslušanje s čepki je zahtevalo premik stran od zvočnikov. Da je naenkrat postalo vse preglasno, so z otvoritvenim komadom Saligia pokazali ameriški ekstremneži Origin. Verjetno eden najbolj tehničnih in hkrati hitrih bendov na ameriških tleh, če ne celo na svetu, je napadel z vso močjo. Nečloveška hitrost, trojni vokalni napad, baraža rifov in frantičnih solaž so v norenje pognali večino mladega življa v dvorani, medtem ko smo se starejši občani raje premaknili nekoliko nazaj. Vokalist Jason Keyser je, kot vedno, uspel pridobiti poslušalce na svojo stran. Kmalu jim je uspešno ukazoval vse žive načine norenja, medtem ko so basist Mike Flores, kitarist Paul Ryan in bobnar John Longstreth uspešno manevrirali skozi obširno diskografijo benda, ki jo je okronal za zdaj zadnji izdelek, album Chaosmos iz leta 2022. Po takšnem tornadu, ki je rušil vse pred seboj, je bil prisoten občutek, da bodo Atheist izpadli preveč umirjeno in da bomo preveč utrujeni, da bi lahko primerno uživali v predstavi tehničnega metala. Kako zmotno razmišljanje …
Resda Atheist vodi vokalist in nekdanji kitarist Kelly Shaefer, ki šteje že dobrih 56 let, a ima ob sebi popolnoma prenovljeno zasedbo, ki je, ironično, verjetno mlajša od prvega albuma, ki letos šteje 35 let od izida, posnet pa je bil pravzaprav že pred letom 1990. Piece of Time je torej album, o katerem teče beseda, in človek bi pričakoval, da se bodo posvetili predvsem njemu, a temu ni bilo tako. Atheist so odprli in zaključili koncert s komadoma z omenjenega albuma, v repertoar pa so uspešno vključili tudi skladbe z naslednjih dveh albumov, ki predstavljajo obvezno domače branje za vse oboževalce progresivnega tehničnega metala, torej Unquestionable Presence in Elements. Material je bil učinkovito prepleten, slišali pa smo dobrih sedemnajst komadov. Čeprav je zasedba z izjemo vokalista popolnoma nova, so omenjeni novi člani, torej basist Yoav-Ruiz Feingold, bobnar Dylan Marks ter kitarista Alex Haddad in Jerry Witunsky zelo primerno predstavili zapuščino, ki so jo v prvi inkarnaciji zgradili bobnar Steve Flynn, kitarist Rand Burkey ter že pokojni basist Roger Patterson in njegov, k sreči še živ naslednik, Tony Choy.
Atheist so bili neustavljivi. Niti en član benda ni stal pri miru. Poleg virtuoznega obvladovanja inštrumentov so Atheist pokazali tudi, da so po duši pravi metalci. Na odru so noreli ves čas, in to ne glede na to, da so med tem izvajali izjemno kompleksne glasbene operacije. Naj so igrali Room with a View, The Formative Years ali pa Air, so Atheist noreli na polno, obiskovalci pod odrom pa tudi. Schaefer je dobro vodil dogajanje, čeprav je morda preveč časa zapravil za tarnanje nad barvo odrskih luči, a je ob skajeni količini spiritualnih zeli tako ali tako strmel nekam daleč, zato ni jasno, kaj ga je v resnici motilo. Pozneje se je sprostil in se prelevil v pravega odrskega komedijanta. Preostali člani so, kot rečeno, noreli, igrali, kot bi to bilo zadnjič. Bobnar je bil fascinanten. Nabijal je kot žival, a je hkrati igral z občutkom za dinamiko in finese. Malo več kot uro dolg koncert so Atheist zaključili z death-thrashersko poslastico Piece of Time, nato pa nas uničene spustili domov in obveznostim resničnega sveta, ki so nas čakale naslednji dan, naproti.
Dodaj komentar
Komentiraj