wosma

Po vodji kranjske porodnišnice, ki je nedavno odstopila, prihaja do novih kadrovskih menjav v zdravstvu. Vlada je s položaja generalnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo razrešila Mirka Stoparja in za vršilca dolžnosti imenovala Marka Doblekarja. Vlada je razrešila tudi generalno sekretarko na Ministrstvu za zdravje Nevenko Vratanar in za vršilca dolžnosti imenovala Stoparja. Razrešitev Vratanarjeve s petkom je vladi predlagala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Ameriška vojska je na objekt militantne islamistične skupine Islamska država v Afganistanu odvrgla največjo nejedrsko bombo doslej. Gre za model bombe GBU-43/B Massive Ordnance Air Blast s kratico MOAB, ki so jo nekateri prekrstili v Mother of all bombs, po slovensko mati vseh bomb. Ta bomba ima udarni val, ki poškoduje območje veliko 7 kvadratnih kilometrov. Za primerjavo, gre za območje velikosti ljubljanske četrti Šiška.

Večina bank posojilodajalk je pristala na prošnjo Mercatorja, da začasno ne bodo uveljavljali klavzule o navzkrižni kršitvi njegovih finančnih zavez do upnikov oziroma tako imenovani cross-default. Gre za povezanost posameznih posojil ali obveznice, pri katerih se neplačilo ene izmed povezanih obveznosti šteje kot neplačilo vseh povezanih obveznosti. Gre za institut, ki varuje interes upnikov, ki si v primeru plačilne nesposobnosti dolžnika želijo enak zahtevek. Mercatorju se zdaj ni treba bati dominO učinka ob neplačilih.

diseta

Cenjeno poslušalstvo, dobro jutro in lepo pozdravljeni v drugem petkovem Britoffu, ki ga vsakokrat posvečamo osrednji demokratični instituciji povezave stare celine, Evropskemu parlamentu. Najprej vesti.

Predsednik Evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani iz Evropske ljudske stranke, je vstop v stavbo Evropskega parlamenta prepovedal namestniku sirskega ministra za zunanje zadeve Aymanu Soussanu. Visoki predstavnik Assadovega režima je v Bruselj pripotoval na povabilo neformalne organizacije Podporna skupina Sirskemu mirovnemu procesu, ki je v stavbi Evropskega parlamenta prirejala konferenco o stanju v Siriji. Z omenjeno organizacijo je povezan poslanec Evropske levice Javier Couso Permuy iz Španije. Pobudniki prepovedi so bili kot ponavadi ogorčeni liberalci. Tajanijevo intervencijo je namreč panično zahtevala nizozemska poslanka liberalov Marietje Schaalke s pojasnilom, da gre za najvišjega Assadovega predstavnika na starem kontinentu, pogovori z njim pa naj potekajo zgolj v sklopu mirovnih pogovorov, ki jih sponzorirajo Združeni narodi. Ogorčeni pa niso bili le tisti s funkcijami, ampak tudi tisti brez. Ob naznanitvi obiska Aymana Soussana se je oblikovala tudi peticija za prepoved obiska, ki je v nekaj dneh zbrala nekaj tisoč podpisov.

Evropski parlament je potrdil zakonodajo glede regulacije medicinskih pripomočkov in in-vitro diagnostike, krajše MDR in IVDR. Regulacija bo stopila v veljavo po treh letih, ko gre za medicinske pripomočke, in v petih letih, ko gre za in-vitro diagnostiko. Zakonodaja s tega področja je bila nazadnje harmonizirana leta 1990, zaradi hitrega tehnološkega napredka pa področje kar kliče po novi regulaciji. Zahvaljujoč Evropi jo končno imamo [špiker: blago sarkastično].  

Nova zakonodaja s tega področja določa strožjo homologacijo tako imenovanih izdelkov z visokim tveganjem. To so vsi izdelki, ki prihajajo neposredno v stik s človeškim telesom, npr. kontaktne leče, liposukcijska oprema in nanomateriali. Poleg tega sveženj ukrepov predvideva tudi več dolžnosti in pooblastil regulatornih organov. Ob uveljavitvi teh ukrepov se bo uveljavila tudi enotna poenostavljena registracija medicinskih izdelkov na ravni Evropske unije, meddržavna koordinacija mehanizmov tržnega nadzora in pa enotna evropska baza podatkov vseh medicinskih izdelkov. Poleg tega se bo vzpostavilo tudi skupno evropsko telo za regulacijo omenjenih produktov, nad katerim bo bdela Evropska komisija.

Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane je sprejel poročilo, v katerem poziva Evropsko komisijo k sprejemu zakonodajne rešitve, ki bi zmanjšala količino odpadne hrane. V poročilu z imenom Učinkovitost sredstev: zmanjšanje odpadne hrane, povečevanje varnosti hrane poslanci ugotavljajo, da si 55 milijonov oz. slabih 10% Evropejcev in Evropejk ne more privoščiti kvalitetnega obroka vsak drugi dan. Po drugi strani vsako leto zavržemo 88 milijonov ton hrane, številka pa naj bi se do leta 2020 dvignila na 126 milijonov ton. Poročilo ugotavlja, da kar 70% odpadkov hrane nastane v gospodinjstvih, restavracijah in prodajalnah, medtem ko je za drugih 30% odgovorna industrija.

Poslanci zato pozivajo Evropsko komisijo, da sprejme zakonodajo, ki bi ta zaskrbljujoč trend zaustavila. Poročevalka odbora, hrvaška socialdemokratka Biljana Borzan je opozorila, da že obstaja približno 52 pravnih aktov Evropske unije, ki se ukvarjajo z odpadno hrano, žogica pa je zdaj na strani Evropske komisije, ki mora te pravne akte harmonizirati, pri tem pa upoštevati ekonomske faktorje in socialno sliko.

Omenjena poročevalka Biljana Borzan prihaja iz hrvaškega mesta Osijek, kjer domuje tudi zasedba, odgovorna za glasbeni predah, ki vam ga bomo servirali v naslednjih minutah.

 Glaseni predah

Spoštovane poslušalke in poslušalci, še vedno poslušate petkov Britoff v službi trobila Evropskega parlamenta. Drugi del tematskega Britoffa posvečamo najbolj vroči temi bruseljskih in strassbourških kuloarjev - brexitu.

Kot so poročali že prejšnji teden, je proces izstopa Velike Britanije iz EU naposled dobil tudi uradne smernice. Resolucijo, katere osnutek je sestavil Donald Tusk, je Evropski parlament potrdil s 516 glasovi za, 133 proti in 50 vzdržanimi. V smernicah za pogajanja, ki precej strogo določajo pristojnosti in predpogoje za izvajanje tega razvlečenega procesa ločitve, Evropski parlament od Velike Britanije med drugim pričakuje znaten napredek na področju zagotavljanja pravic državljanov EU v Veliki Britaniji v času ločitve, oblikovanje uradnega stroškovnika izstopa ter jasno opredelitev usode meje na Severnem Irskem. Evropski poslanci so izrazili tudi pripravljenost sprejeti tranzicijski načrt, ki bi Britancem olajšal potek izstopa iz enotnega evropskega trga do leta 2019, a slednji ne bi smel trajati dlje od obdobja treh let.



Navkljub temu, da bo do ratifikacije izstopa Velike Britanije

preteklo vsaj za dve leti vode, so evropski poslanci že načeli pertinentno vprašanje, kdo bo zasedel 73 mest britanskih poslancev, ko slednji permanentno zapustijo evropski hram demokracije. V razpravi so predlagane rešitve segale vse od tega, da se odvečna mesta enostavno ukine, do bolj visokoletečih predlogov ustanovitve panevropske liste, ki bi po besedah Giannia Pittele, predsednika zavezništva evropskih socialistov in demokratov, predstavljal korak v pravo smer, in sicer v smer večje evropske integracije in odpiranja skupnih demokratičnih platform. Ideji je podporo izrazil tudi francoski predsedniški kandidat Emmanuel Macron, nasprotovali pa so ji predvsem poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke, ki vidijo ustanovitev politične tvorbe s predstavniki, ki niso vezani na teritorije držav članic, kot potezo, ki gre v obratno smer kot njihova prizadevanja za zbliževanje državljanov in njihovih evropskih zakonodajalcev. Prvi predlog nekakšnega panevropskega predstavniškega telesa je bil v obravnavi že leta 2012, ko je Andrew Duff, zdaj že bivši evropski poslanec, predlagal ustanovitev 25-članske liste, ki bi za volilni okraj imela kar celoten teritorij Evropske unije. Čeprav je predlog potrdila Komisija za ustavne zadeve EP, so ga evropski poslanci zavrnili, češ da je PREVEČ inte-gracionističen.

Poleg krize glede poslanskih mest britanskih evropskih poslancev pa poslance skrbi tudi usoda evropskih institucij, ki zdaj domujejo na otoku. Evropski parlament je pozval k čimprejšnji selitvi sedeža Evropske agencije za zdravila, ki posle opravlja iz Londona. Kam se bo preselilo 900 glav osebja omenjene agencije, še ni znano, sploh, ker bi si sedež omenjene agencije želela praktično vsaka država članica. Svoje zanimanje so tako izrazile že Irska, Hrvaška, Malta, Španija, Portugalska, Italija, Francija, Danska, Švedska, Finska, Madžarska, Bolgarija in nenazadnje tudi Nizozemska. Da svoje zanimanje izrazita tudi Milojka in Karl, še čakamo.

Evropski parlament pa najde rešitev tudi za bolj abstraktne probleme, kot je naprimer ego Guya Verhofstadta. Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta je namreč vrhovnemu koordinatorju brexita po lastnih besedah “pristrigla peruti” s tem, da bo moral vpliv in odločevalsko moč, ki mu po funkciji pripada, deliti z neuradnim organizacijskim odborom. Slednjega bodo sestavljali veterani iz vrst Evropske ljudske stranke, Evropske stranke socialistov, nemške stranke die Linke in stranke Zelenih, predstavniki prvih dveh izmed naštetih pa bodo ob Verhofstadtu tudi na vseh pomembnejših sejah in pogajanjih.

Odločitev je bila sprejeta kot odgovor na pritožbe evropskih poslancev, da je Verhofstadt na funkciji preveč svojeglav in brezobziren. Med očitki so bili poleg prenapihnjenega ega našteti še denimo njegov predlog sodelovanja z italijanskim evroskeptičnim Gibanjem petih zvezd ali uvedba izrednega državljanstva za državljane Velike Britanije, živeče v EU. Ali bo odbor ukrotil Guya ali Guy odbor, pa se pustimo presenetiti.  

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.