V torkovih tematskih BritOFFih govorimo o regulaciji in ekonomiji tehnologije. Danes bomo poročali o slednji, torej kaj se je v zadnjem tednu zgodilo s podjetji v tehnološkem sektorju. V ospredju so zaradi svoje velikosti in vpliva podjetja iz Silicijeve doline. Njihova vrednost je še posebej v zadnjem tednu močno padla. Zniževanje vrednosti delnic tehnoloških podjetij se je sicer začelo že marca, v zadnjem tednu pa se je pospešilo in prestopilo višino izgube 20-ih odstotkov, ki po nenapisanih pravilih borzne kulture veljajo za tako imenovani medvedji trg, torej trg v padanju. 

 

Številke o tisočih milijardah izgub so lahko na pogled dramatične, a za realno gospodarstvo celo v tehnološkem sektorju ne napovedujejo nujno česarkoli podobnega recesiji. Newyorški indeks tehnoloških podjetij Nasdaq je izgubil okoli 30 odstotkov vrednosti, kar je največji padec od leta 2008. Delnice največjih podjetij Apple, Amazon, Google in Facebook so izgubile še več, približno tretjino vrednosti. Hkrati pa so imela vsa ta podjetja v zadnjem obdobju dobre poslovne rezultate.

 

Res slabo se godi le Netflixu, ki je začel izgubljati gledalce. To je povzročilo, da je vrednost podjetja padla za tri četrtine. Predhodna vrednost je namreč temeljila na špekulaciji, da bo Netflix na področju ponudbe pretočnih vsebin vzpostavil, če ne le popolnega monopola, vsaj status nujne dobrine vsakega doma srednjega razreda. Večina podjetij, ki dosegajo res astronomske tržne vrednosti, namreč temelji na tem, da so vzpostavila položaj, podoben monopolu.

 

Tehnološki sektor je v času pandemije doživel izjemo rast tržnih vrednosti, kljub temu da so bila to podjetja, ki so že pred letom 2020 dominirala ameriške borzne indekse. V povprečju se je vrednost delnic v tem sektorju v dveh covidnih letih podvojila, vrednost največjih podjetij pa potrojila.

 

Zdajšnji padec je zato povezan najprej s tem, da je vpliv pandemije na nove navade v potrošnji postal bolj kot ne jasen. Špekuliranja, da bo naša prihodnost še bolj digitalna, je konec. Drugi faktor pa sta višja inflacija in posledično višanje obrestnih mer. To pomeni, da se po drugi strani končuje obdobje zelo poceni zadolževanja. To hkrati pomeni relativno predvidljivo ekonomsko okolje, kjer je jasneje, od kje bodo prišli zaslužki. Ti pa niso tisto, zaradi česar se obogati v Silicijevi dolini. Lastnikom prinašajo podjetja zaslužek s tem, da se povečuje vrednost njihovih delnic, in ne z izplačevanjem dobička iz poslovanja.