ob 10:05

Dobro jutrus v zgodovinskem Britoffusu. Danes se spuščamo globlje v zgodovino kot ponavadi, saj govorimo o atentatu na cesarja Gaja z vzdevkom Kaligula. Ta se je zgodil na današnji dan pred 1977 leti.

Kaligulo zgodovinski viri označujejo za plemenitega in zmernega vladarja, a le v prvem polletju njegove vladavine. V tem obdobju je odpravil nekatere ukrepe svojega predhodnika Tiberija, na primer procese de maistate, sodne procese zaradi žalitve cesarjevega dostojanstva, s katerimi se je znebil svojih političnih nasprotnikov, prepovedal je ovaduštvo, osvobodil politične zapornike, dovolil objavo nekaterih dotlej prepovedanih del, ukinil prometne davke in začel prirejati igre in slavja.

Kaj kmalu pa se je zgodil velik zasuk. Kaligula se je prepustil radikalnemu hedonizmu, politično pa začel omejevati moč senata, ki se ga je trudil čim bolj ponižati. Senatu je odvzel poveljstvo edine legije v senatski provinci v Afriki, za konzula pa je želel imenovati svojega najljubšega konja. Ponovno je sprožil procese de maistate in dal usmrtiti večje število senatorjev. Po drugi strani si je z megalomanskimi projekti ohranjal priljubljenost med revnimi prebivalci. V neapeljskem zalivu je tako dal zgraditi petkilometrski most, ki ga je s spremstvom prejezdil preoblečen v Aleksandra Velikega.

Kaligulo nekateri zgodovinski viri ocenjujejo za norega. Predvsem naj bi se preveč predajal spolnim užitkom, pri katerih ni imel zadržkov. Za svojo zabavo je dal ubijati ljudi. Na nekih igrah naj bi stražarjem ukazal, da s tribun v areno med divje zveri potisnejo celo sekcijo občinstva, potem ko je zmanjkalo ujetnikov. Po helenističnem absolutističnem vzoru je zase zahteval božanske upodobitve. Živel je v incestni skupnosti s sestro Druzilo, ki jo je po smrti povzdignil v boginjo. Tudi sam se je v javnosti večkrat pojavil v podobi različnih božanstev, čaščenje svoje osebe pa je želel vsiliti tudi judovskim in grškim prebivalcem rimskega imperija.

Zaradi njegovega vedenja je bilo proti njemu organiziranih več zarot, a sodu je nazadnje izbila dno njegova napoved, da bo zapustil Rim in se preselil v Aleksandrijo. S tem bi Rim ostal brez cesarja, senat pa ne bi mogel več vladati. Po tem, ko ga je na igrah in predstavah v čast svetemu Avgustu najprej zabodel oficir pretorijanske garde, naj bi ga zabodlo še več drugih ljudi. Kaliguli zvesta germanska garda je za dogodek izvedela prepozno. V jezi po njegovi smrti so napadli atentatorje in druge zarotnike, poleg tega pa so pobili še nedolžne senatorje in druge, ki so bili na kraju dogodka.

ob 8:05

Egiptovska vojska je aretirala predsedniškega kandidata Samija Anana, poleg njega pa še 30 članov njegovega volilnega štaba. Anan, nekdanji načelnik generalštaba egiptovske vojske, naj bi ponaredil dokumente, ki so mu omogočili predsedniško kandidaturo. Anan je svojo kandidaturo najavil v petek, a kot kaže, volilna kampanja ne bo trajala dolgo. Ananov štab kampanje še ni preklical, sta pa jo preklicala že dva druga kandidata pred njim. V tekmi za egiptovski predsedniški stolček poleg trenutnega predsednika Abdela Fattaha el-Sisija ostaja še aktivist Khaled Ali, ki pa se tudi spopada s sodnimi obtožbami zaradi žalitev vojske.

Podobna usoda utegne doleteti še kandidata za predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta. Ta si je sicer prislužil imenovanje za predsednika Katalonije in že napovedal sestavo katalonske vlade, a španska zakonodaja mu prisege ne omogoča iz tujine. Puigdemont namreč še vedno prebiva v Belgiji. Podobnost z Egiptom je mogoče najti v včerajšnji izjavi španskega notranjega ministra, da vojska izvaja vse aktivnosti, da ga prestreže na meji, če bi se želel vrniti v Katalonijo. Tudi če bi poskušal priti v prtljažniku avtomobila.

Sestavo novega kabineta pa je v Čilu že razkril novoizvoljeni predsednik Sebastian Piñera. Novi notranji minister bo Andrés Chadwick, glasen zagovornik Augusta Pinocheta v letih njegovega vladanja, torej od 1973 do 1990. Pinochet je Chadwicka imenoval za predsednika študentske federacije Katoliške univerze. Prav tako je bil Chadwick skupaj z novim pravosodnim ministrom Hernánom Larraínom podpornik skrivne enklave Colonia Dignidad, ki jo je v šestdesetih ustanovil pobegli nacistični oficir Paul Schäfer in so jo varnostne službe uporabljale za mučenje nasprotnikov režima. Piñera je decembra lani na volitvah končal osemletno vodstvo socialdemokratsko usmerjene predsednice Michelle Bachelet, kljub njegovi deklarativno sredinski politični liniji pa so njegovo zmago na ulicah pozdravili tudi podporniki Pinocheta.

Mestne oblasti v New Yorku v Združenih državah Amerike so sprožile skupinsko tožbo proti farmacevtski skupini, ki jo vodi podjetje Purdue Pharma. Tožbi, ki velike farmacevte obtožuje za povzročitev ameriške opiatske krize, se je pridružilo še 60 drugih mestnih oblasti širom ZDA. Prej omenjeno podjetje je v devetdesetih letih proizvedlo protibolečinsko sredstvo OxyContin [izg: oksikontin] in ga močno populariziralo v zdravstvenem sektorju. Po poskusih omejitve distribucije OxyContina se je na črnem trgu pojavil sintetični opiat fentanil, ponovno pa je poraslo tudi povpraševanje po heroinu. Zaradi prevelikega odmerka opiatov v ZDA dnevno umre več ljudi kakor od prometnih nesreč in streljanj.