Ob 10. uri

V današnjem Britoffu se lotevamo težav občine Vrhnike v zvezi z obnovo tovarne Kemis. Občina namreč nasprotuje obnovi tovarne, ki jo je odobril Inšpektorat za okolje in prostor, oziroma dvomi o pravilnosti postopka odobritve. Podjetje Kemis je januarja od Inšpektorata za okolje in prostor dobilo dovoljenje za obnovo pogorele stavbe, ne da bi za to, kot je običajno, moralo pridobiti gradbeno dovoljenje. Vrhniška občina je sedaj na upravnem sodišču sprožila tožbo proti Ministrstvu za okolje in prostor. Razlog je, da Inšpektorat za okolje in prostor občine ne priznava kot stranke v postopku v primeru Kemisa. To namreč pomeni, da občina ne more preverjati delovanja inšpektorata, natančneje njegove odločitve o dovoljenju obnove tovarne Kemis.

Občina v tožbi zahteva, da se sklep inšpektorata, da občina ni stranka v postopku, razveljavi in da naj se občino vključi v postopek nadaljnje usode vrhniške tovarne. V sklepu inšpektorata sicer piše, da občina ni stranka v postopku, saj Kemis nima neposrednega vpliva na občino. Ta v tožbi zato trdi, da ima interes o vključitvi v postopek o prihodnosti Kemisa kot predstavnica Vrhničanov in lokalnega okolja, ki jih je prizadel požar, in kot zastopnica zaradi zakona o gradnji objektov.

Odvetnik vrhniške občine pa je pojasnil, da je primarni povod za tožbo to, da inšpektorjeva odločitev Kemisu dovoljuje poseganje v konstrukcijo tovarne brez gradbenega dovoljenja. Odvetnik Tomaž Petrovič tako trdi, da lahko na ta način Kemis dogradi novo stavbo na mestu požara, nakar bo agencija za okolje najbrž rekla, da je zdaj vse v redu, in Kemis bo spet dobil dovoljenje za proizvodnjo v polnem obsegu. Inšpektorjevo stališče, da Kemis brez gradbenega dovoljenja lahko deluje, saj da gre “za nujna dela po požaru”, je Petrovič označil za neverjetno. Občino tudi moti, da inšpektorat nikoli ni pojasnil, zakaj je Kemis izjema pravila, da podjetje za poseg v konstrukcijo stavbe potrebuje gradbeno dovoljenje. Po zakonu o graditvi objektov so možne izjeme gradnje objektov, ki preprečujejo ali zmanjšujejo naravne nesreče, ali pa stavbe, grajene v izrednih, na primer vojnih razmerah. 

Občina v sodelovanju s civilno iniciativo Ekovrh tako želi dokazati, da Kemis gradi tovarno, da bi nadaljeval proizvodnjo, ne pa zato, da bi preprečil nesrečo, kar bi jim omogočilo gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Kemis načrtuje, da bi lahko bila tovarna popolnoma obnovljena in sposobna polnega delovanja čez približno štiri mesece. Direktor Emil Nanut obljublja, da bo imel obnovljeni objekt avtomatski gasilni sistem, dodatne protipožarne stene ter 24-urno in celotedensko prisotnost varnostnikov v tovarni.

 Ob 8. uri

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil svojo strategijo boja proti drogam in protibolečinskim sredstvom, predvsem opioidom. Del strategije je uvedba ostrejših kazni za preprodajalce mamil, med drugim uvedba obvezne zaporne kazni za preprodajalce. Podoben ukrep je v osemdesetih močno povečal število preprodajalcev droge v zaporih, ne da bi cena drog in njihova uporaba opazno upadli. V krizi zasvojenosti z opioidi je pomembna vzpostavitev nacionalnega sistema, ki bi beležil, kako pogosto in v kakšnih količinah zdravniki predpisujejo protibolečinske tablete, ki so zelo zasvojljive in visoko cenjene na črnem trgu. Strategiji manjkajo detajlni podatki o tem, kako bi omejili število predpisanih receptov za opioid in kako bi organizirali in financirali zdravljenje zasvojenih ljudi. Smrti, ki so posledica drog, je v Združenih državah kar 64.000 letno letno, s čimer presežejo število umrlih zaradi avtomobilov, strelskega orožja in aidsa skupaj. Poleg teh ukrepov pa je predsednik predlagal, da ameriška vlada denar nameni ustvarjanju oglasov, ki bi otroke prestrašili in s tem prepričali v zlo mamil ter ustvarili generacijo brez odvisnosti.

Velika Britanija je naznanila, da s prvim julijem svoj trg dela odpira hrvaškim državljanom. Premierka May je v obliki pisma na pobudo hrvaškega premiera Andreja Plenkoviča hrvaškim državljanom zagotovila enake pravice na britanskem trgu dela, kot jih imajo ostali državljani Evropske unije. Hrvaška vlada bo v zameno 1. julija ukinila omejitve svojega trga dela za Britance. V nasprotju z Veliko Britanijo pa je prehodno obdobje omejitve pristopa hrvaških delavcev do trga dela od hrvaškega vstopa v Evropsko unijo še vedno odvisno od  Slovenije, Nizozemske in Avstrije. Če bi te države ocenile, da bo odprtje trga hrvaškim delavcem negativno vplivalo na trg, lahko prehodno obdobje podaljšajo za maksimalno dve leti. Takšno podaljšanje je po petih letih od vstopa treba prijaviti Evropski komisiji do 30.junija. Slovenska vlada še ni sprejela odločitve, avstrijska nova vlada pa je že sporočila, da bo zahtevala podaljšanje prehodnega obdobja do leta 2020, saj da že sedaj v Avstriji živi mnogo nezaposlenih Hrvatov.