Kirgiški hattrick

Kirgiški hattrick

Aktualno-politična novica
6. 1. 2020 - 10.05
 / BritOFF

10.05

V prvem letošnjem Abecedariju spregledanih potujemo v srednjo Azijo, natančneje v Kirgizijo. Gorata država s šestimi milijoni prebivalcev na vzhodu meji na Ljudsko republiko Kitajsko, na jugu na Tadžikistan, na zahodu na Uzbekistan, na severu pa na Kazahstan. Večino prebivalstva predstavljajo etnični Kirgizi, skoraj četrtina državljanov sestavlja uzbeško diasporo, veroizpoved je večinsko muslimanska, poleg uradnega kirgiškega jezika pa večina prebivalstva govori tudi rusko. Največjo gospodarsko izmenjavo ima država s Kitajsko, bolj natančno s pretežno ujgursko pokrajino Činjang. Dvema milijardama in pol evrov letnega uvoza z milijardo in pol sledi Rusija.

Decembra je državo pretresla afera pranja denarja. Kar je bilo v začetku videti kot scela premišljena in dodelana praksa tovorjenja profitov pomembnejših trgovskih družin, ki si lastijo tržnice in bazarje večjih kirgiških mest, na račune bank v Združenih arabskih emiratih in Turčiji, se je kasneje izkazalo za korupcijski škandal s široko razpletenimi lovkami, ki segajo v sam vrh političnega establišmenta.

Glavno vlogo pri tem je imela družina Kabibule Abdukadirja, premožnega ujgurskega trgovca, sicer državljana Kazahstana, ki  prek podjetij na Kitajskem, v Uzbekistanu in Kazahstanu obvladuje skoraj tretjino kirgiške trgovinske izmenjave s Kitajsko. S pomočjo kirgiškega poslovneža Aierkena Saimaitija je ta na mulah in prek prenašalcev denarja med letoma 2012 in 2018 na račune bank v Turčiji in Združenih arabskih emiratih prenesel za okrog 900 milijonov evrov neobdavčenega denarja. Pomembno vlogo pri tem je odigrala carinska služba mednarodnega letališča Manas, nekaj deset kilometrov oddaljenega od prestolnice Biškek, preko katerega so mule dnevno fizično odnašale med pol milijona in milijonom in pol evrov denarja.

Združena preiskava medija Radio Free Europe, mednarodnega konzorcija novinarjev za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije OCCRP in neodvisnega kirgiškega mladinskega novičarskega portala Kloop je razkrila, da so pri pranju denarja sodelovale tudi državne strukture pod blagoslovom nekdanjega kirgiškega premiera Saparja Isakova in kirgiškega predsednika Almazbeka Atambajeva. Glavno vlogo pri pranju denarja je imelo v Nemčiji ustanovljeno podjetje AKA Petroleum, ki je denar pralo prek megalomanskih nepremičninskih investicij na Bavarskem, v Turčiji, Združenih arabskih emiratih in v ZDA. Načrt je bil preprost: denar, prenesen v več davčnih oaz v tujini, nameniti za izgradnjo kompleksov raznih namembnosti, nato pa gradnjo zaustaviti v prvi gradbeni fazi in denar oprati prek izvajalcev in podizvajalcev gradbenih del.

Samo na Bavarskem ima tako konzorcij podjetij AKA Petroleum v gradnji vsaj 19 stavb, ki v zadnjih šestih letih niso bile končane. V Veliki Britaniji si konzorcij lasti šest vil, načrtovana pa je še izgradnja dveh zgradb z luksuznimi stanovanji. V ZDA imajo v lasti nekaj vil na zahodni obali, v Dubaju pa v izgradnji dve 26-nadstropni stolpnici z luksuznimi stanovanji. Razkritje dokumentov, ki so preiskovalcem pomagali pri odstiranju zapletene mreže slamnatih nepremičninskih poslov, je omogočil nekdanji poslovni sodelavec družine Abdukadir Aierken Saimaiti, ki je bil novembra lani ubit v Istanbulu. Med razkritimi dokumenti je tudi pogodba o poslovnem sodelovanju družine Abdukadir z vodjem kirgiške carinske službe Raimbekom Matraimovim. Ta je za pomoč pri izvedbi poslov od družine prejel 2 milijona evrov.

Po objavi dokumentov je trenutna kirgiška vlada sprožila obsežno preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Almazbeku Atambajevu, ki ga je priprla in mu zasegla nekaj nepremičnin.  Na zatožni klopi zaradi obtožb o pomoči pri pranju denarja je tudi nekdanji kirgiški premier Sapar Isakov. Kljub temu pa v oči bode dejstvo, da je družina Kabibule Abdukadirja tesno povezana tudi s trenutnim kirgiškim predsednikom Suronbajem Jeenbekovim. Na njegovi inavguraciji je bil namreč Abdukadir opažen v družbi Jeenbekovega brata Jusupbeka Šaripova, trenutnega kirgiškega ambasadorja v Ukrajini. 

8.05

Naši južni sosedje bodo po preštetih 99 odstotkih glasov ostali brez mamljivih delovnih mest v tujini, ki bi jim prinesla do osem tisoč evrov mesečnega zaslužka. V drugem krogu hrvaških predsedniških volitev je z okroglimi sto tisoč glasovi prednosti zmagal nekdanji premier Zoran Milanović. Obljube drugouvrščene Kolinde Grabar-Kitarović, ki je osvojila 47,30 odstotka glasov, so tako splavale po vodi. Kandidat tako imenovanih socialdemokratov, ki ga je v predsedniški kampanji med drugimi podprlo tudi dvanajst strank, je v zagrebški Tvornici kulture včeraj zvečer takole nagovoril zbrane podpornike.

Zoran Milanović

Kolindi Grabar-Kitarović očitno niso pomagali niti glasovi volivcev, ki naj bi jih HDZ pripeljala iz Hercegovine, niti dve tretjini glasov volivk in volivcev v prvem krogu tretjeuvrščenega glasbenika Miroslava Škora, ki naj bi ju ti po raziskavi javnomnenjske agencije Ipsos namenili nekdanji predsednici. Po porazu se je slednja takole zahvalila svojim volivcem in volivkam. 

Kolinda Grabar Kitarović

Kljub ostrim besedam in osebnim napadom, ki sta si jih kandidata izmenjala v predsedniški kampanji, je poraženka zmagovalcu ponudila roko, obljubila civiliziran prenos oblasti in napovedala, da se za dva tedna umika na zaslužen dopust. 

Selimo se na Bližnji vzhod, natančneje v Irak, ki dosledno sledi napovedim o zaostritvi konflikta z Združenimi državami Amerike po petkovem ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija. Iraški parlament je včeraj sprejel nezavezujočo resolucijo o prekinitvi sporazuma z ZDA iz leta 2014 o namestitvi 5200 pripadnic in pripadnikov ameriške vojske za pomoč v boju z Islamsko državo. Resolucija, ki jo mora potrditi še iraška vlada, med drugim prepoveduje prisotnost vojaškega osebja katerekoli tuje države v Iraku. Iraški predsednik Adel Abdul-Mahdi, ki je s položaja odstopil prvega decembra lani, a na položaju še ostaja kot vršilec dolžnosti, je resoluciji naklonjen. Po njenem izglasovanju je napovedal, da bo vlada v najkrajšem času pripravila memorandum o pravnih in proceduralnih korakih za izgon tujih vojakov iz Iraka. Svojo namero so Iračani podprli tudi z raketnim napadom na ameriško ambasado v Bagdadu. Odgovornosti za napad ni prevzela nobena skupina, raketi pa sta padli nedaleč stran od ambasade v demilitarizirani zeleni coni v središču prestolnice.

Napoved turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana o napotitvi turških vojaških sil v Libijo se je uresničila. Po sobotnem raketnem napadu separatističnega generala Halifa Haftarja na vojaško akademijo v Tripoliju so posebne enote turške vojske danes poletele v Tripoli na pomoč mednarodno priznani vladi narodne enotnosti predsednika Fayeza al-Sarraja. Turški vojaki bodo po besedah Erdogana v Libiji, citiramo, “pomagali podpreti legitimno oblast in preprečili morebitno humanitarno tragedijo.” Konec citata. Njihovi nalogi bosta med drugim vzpostavitev operativnega centra in urjenje vojaških sil libijske vlade narodne enotnosti.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.