Kočevski Britoff

Aktualno-politična novica
5. 1. 2021 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10.00

Minulo nedeljo je prvič po več kot petdeset letih na območje medveda v Kočevje zopet pripeljal potniški vlak. A odpravimo se najprej v pretekle čase.

Po dvanajstih letih se prenova proge Grosuplje - Kočevje končno bliža koncu
 / 13. 8. 2019
Ideje za železniško progo Grosuplje-Kočevje so se začele pojavljati po koncu gradnje Južne železnice leta 1857, ki je cesarski Dunaj povezala s pristaniškim Trstom. Razmislek je bil seveda gospodarski: hitrejši tovorni promet lesa in rjavega premoga iz rudnika v Kočevju proti osrednjem delu takratne Kranjske. Projektanti so traso za kočevsko železnico ratificirali poleti 1887, ob tem pa niso pozabili na lokaciji še dveh pomembnih krajev ob poti - to sta Velike Lašče in Ribnica. Gradnja se je pričela konec maja leta 1892 v Velikih Laščah, glede na trenutne razmere pa je bila dokončana bliskovito, saj so prvi vlaki po progi vozili že konec julija leta 1893.

Po prenovi ceste Škofljica-Kočevje v času druge Jugoslavije je začel potniški promet po tirih naglo upadati. Potniški vlaki so od julija leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, leta 1971 pa so potniške vlake na kočevski trasi popolnoma ukinili.

Leta 2008 so progo Grosuplje-Kočevje začeli prenavljati oziroma nadgrajevati. Prva faza prenove je obsegala nadgradnjo odseka Grosuplje-Ortnek in je trajala do leta 2011. V drugi fazi so najprej v letih 2012 in 2013 nadgradili odsek med Ortnekom in Ribnico, kasneje, med koncem leta 2016 in koncem leta 2018, še odsek Ribnica-Kočevje. Tretja in zadnja faza nadgradnje proge je obsegala izvedbo signalnovarnostnih in telekomunikacijskih del na celotni slabih 50 kilometrov dolgi železni cesti med Grosupljem in Kočevjem. Vse investicije skupaj so cenovno ocenjene na slabih 100 milijonov evrov.

Z deli v zadnji fazi so končali v decembru 2020, minulo nedeljo, kot že rečeno, pa je po tirih po več kot petdeset letih zapeljal potniški vlak. Aprila lani je sicer v Kočevje po desetih letih ponovno pripeljal tudi tovorni vlak.

Nedavne otvoritve sta se poleg županov udeležila generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Otvoritev je sovpadla s še enim pomembnim mejnikom za državno železničarsko podjetje - pred kratkim so Slovenske železnice pridobile uporabna dovoljenja za pet novih vlakov Stadler, ena od modro-belih garnitur pa bo vozila tudi po kočevski progi. Do konca prihodnjega leta naj bi po slovenskih tirih zapeljalo še 47 novih vlakov.

Za konec še tajming. Potniški vlak od Grosuplja do Kočevja potrebuje okrog 50 minut, neposredne linije iz Ljubljane pa ni, zato je v Grosuplju treba prestopati. Iz prestolnice do rojstnega kraja največjega Slovenca vseh časov je z vlakom sicer potrebnih 20 minut - seveda, če ne upoštevamo zamud, ki so za Slovenske železnice takorekoč stalnica.

Ob 8.00

Britanski ministrski predsednik Boris Johnson je zaradi ponovne rasti števila okužb z novim koronavirusom za Anglijo napovedal nov lockdown, trajajoč vse do sredine februarja. Popolna ustavitev javnega življenja bo začela veljati s sredo. Ljudje bodo dom lahko zapustili zgolj v primerih obiska zdravnika, nakupovanja osnovnih živil, vadbe in dela, če to ni mogoče na daljavo. Med drugim bodo vrata zaprle tudi šole in univerze ter se usmerile k pouku na daljavo. Amaterski ekipni športi ne bodo dovoljeni, a pomembno - Premier liga ostaja na sporedu. Za podobno zaprtje so se pred Johnsonovo najavo novih ukrepov odločili tudi na Škotskem.

Iranska revolucionarna garda je v Hormuški ožini zasegla južnokorejski tanker, ki je prevažal etanol. Plul je proti Združenim arabskim emiratom, pri tem pa zavil v iranske vode. Iranske sile intervencijo sicer opravičujejo z domnevnim onesnaževanjem. Južnokorejsko zunanje ministrstvo je že zahtevalo izpustitev aretiranih mornarjev, med tednom pa bo iz Seula v Teheran odpotoval visoki predstavnik zunanjega ministrstva. Zaseg južnokorejskega tankerja bi lahko razumeli tudi kot povračilni ukrep zaradi zamrznitve iranskih sredstev v južnokorejskih bankah. Iran ima v njih slabih 6 milijard evrov, do sredstev pa ne more dostopati, ker so Združene države Amerike po izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma leta 2018 proti državi uvedle hude ekonomske sankcije.

Agencija za varstvo konkurenco je Slovenskemu državnemu holdingu, krajše SDH, prižgala zeleno luč za uraden prevzem Term Olimia. Te združujejo zdravilišče in toplice v Podčetrtku ter Terme Tuhelj na hrvaški strani Sotle. SDH, ki ga od lani vodi Janez Žlak, je v letu 2019 od Nova KBM kupil slabih 21 odstotkov Term Olimia, ker pa je bil presežen prevzemni prag države in njenih družb, bo moral SDH objaviti prevzemno ponudbo še za preostale delnice. Po objavi delnic bo znana tudi vrednost prevzema, ki po neuradnih informacijah znaša 8,2 milijona evrov. Lastniški delež v Termah Olimia ima država še prek Kapitalske družbe, Slovenskih železnic in slabe banke. Državni prevzem Term Olimia nakazuje na ustanovitev Slovenskega turističnega holdinga, ki bi združeval turistična podjetja v večinski državni lasti. Holding je velika želja prvaka SMC-ja Zdravka Počivalška, morebiti celo cena za obstoj SMC v koaliciji. Gospodarski minister je sicer nekdanji direktor podjetja Terme Olimia, bil pa je tudi njen manjšinski lastnik.

Vir fotografije: Facebook občine Kočevje

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness