1TGK
Kočevsko meščanstvo in prišleki iz okoliških vasi so se na toplo petkovo popoldne gnetli ob novo zgrajeni železni cesti. Prišli so pozdravit prvi vlak, ki je v Kočevje po novo zgrajeni progi pripeljal napredek in blaginjo. A so morali vlak in Kočevci nekaj kilometrov pred mestom počakati na ljubljansko gospodo, ki je na otvoritev zamujala. Ko je prihod prečastitih končno omogočil nadaljevanje slovesnosti, se je ob progi zaslišal bučen aplavz in piskanje lokomotivske piščalke, slavnostni govorci pa so Kočevju napovedali svetlo prihodnost in blaginjo. Pisalo se je leto gospodovo 2019, čakali pa so ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek.
Ministrica je prišla pozdravit končanje zadnje etape prenove železniške proge Grosuplje - Kočevje. Zamuda ministrice je bila primerna simbolična gesta, ki je dobro opisala potek obnove trase. Ta se je namreč začela že leta 2008, potniški promet po progi pa bo po zadnjih napovedih stekel šele leta 2020. Po njej zaenkrat lahko vozijo samo tovorni vlaki, pa še ti pogosto ne smejo prekoračiti hitrosti 30 kilometrov na uro. Železnica je, kot pravi župan občine Kočevje Vladimir Prebilič, za lokalno gospodarstvo izjemno pomembna.
Poleg tega je železniška povezava ključna tudi za uvoz surovin in mehanizacije, pri čemer župan predvsem izpostavlja vlogo nove sestavljalnice robotov podjetja Yaskawa.
Da sta izgradnja železnice in začetek potniškega prometa ključna tudi za cestno varnost v občinah, skozi katere poteka, se strinja župan Ribnice Samo Pogorelc.
Proga je bila sicer zgrajena leta 1893 in je služila predvsem kočevski lesni industriji in tamkajšnjemu rudniku. V svojih najboljših letih so po njej prepeljali tudi do 170 tisoč ton premoga in 130 tisoč ton lesa. Leta 1970 so jo nato ob zaprtju rudnika in splošnem gospodarskem kolapsu regije zaradi nedonosnosti zaprli. Z namenom ponovnega razvoja regije in vračanja industrijske proizvodnje v Kočevje je Ministrstvo za infrastrukturo leta 2006 sprejelo načrt za obnovo proge in nadzor nad projektom podelilo Sektorju za železnice na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Na ministrstvu so nam na vprašanje o razlogih za obnovo proge povedali, da so se za ponovno izgradnjo odločili predvsem zato, ker, citiramo “železnica ni več obstajala” z namenom, ponovno citiramo, “da bi po njej lahko spet vozil vlak”. Na direkciji za infrastrukturo pa so bili zaradi dopustov nedosegljivi. Poleg neposrednega gospodarskega učinka železnice Prebilič poudarja tudi sporočilno vrednost takšnega projekta.
Ob tem odgovarja na pomisleke nekaterih sokrajanov o begu možganov in delovne sile iz Kočevja ob boljših prometnih povezavah.
Ob začetku del leta 2008 so napovedi, da bo prvi vlak po progi zapeljal leta 2013, med predstavniki lokalnih občin sprožile val ogorčenja zaradi dolgotrajnosti napovedane prenove. Dela so se že od vsega začetka zaradi napačnih geoloških ocen trase zapletala, leta 2013 pa povsem ustavila. Glavni razlog za to je bila po besedah direkcije za infrastrukturo sanacija žledoloma, ki je zahtevala vsa sredstva, namenjena za obnovo železniške infrastrukture. Poleg tega je naknadna revizija postopkov pokazala, da je 400 tisoč evrov prejel podizvajalec NB inženiring, ki ni nikoli prej izvedel podobnega referenčnega projekta in sploh ni imel zaposlenih. Kot je pokazala revizija je bilo fiktivno podjetje kmalu izbrisano iz vseh registrov, denar pa je povsem izginil. Lastnik Nihad Bešić je bil poleg tega kasneje zaradi sedmih poslovnih goljufij, povezanih z njegovim lastništvom mariborske klavnice Košaki TMI, tudi pravnomočno obsojen na zaporno kazen.
Obnova proge je bila leta 2013 končana le do državnih rezerv tekočega goriva v Ortneku, aprila letos pa so novo progo končno potegnili tudi do Kočevja. Hkrati z zamiki na področju prenove proge je zaradi revizijskih postopkov zamujala tudi ureditev signalizacije in nivojskih prehodov čez progo. Na razpisu je bil končno le izbran nemški Siemens, zaradi omenjenih zamud pri urejanju proge pa bo potniški promet po progi stekel šele leta 2020. Kot pravi Prebilič, so zamude pri izvedbi projekta nedopustne.
Kljub zapletom sta s Pogorelcem optimistična glede dokončanja del, čeprav so zagotovila, ki sta jih prejela s strani državnih organov, predvsem ustna.
Dodaj komentar
Komentiraj