8:05

Mornarica Združenih držav Amerike je napadla tri radarske postaje ob jemenski obali, ki so jih nadzorovali uporniki iz gibanja Hutijev. Gre za prvo neposredno vpletanje ZDA v jemensko vojno, ki prihaja po že drugem raketnem napadu na ameriške ladje ob jemenski obali v zadnjih štirih dneh.

Iz ameriškega in ruskega zunanjega ministrstva sporočajo, da se bodo pogovori med ministroma glede mirovnega sporazuma v Siriji nadaljevali v soboto. Pogovori so se prekinili prejšnji teden zaradi ameriškega nasprotovanja ruski ofenzivi v mestu Alep.

Nemška vlada je potrdila predlog zakona o omejevanju dostopa državljanov evropske unije do socialne pomoči. Tisti tujci, ki so zaposleni ali so v Nemčiji delali v preteklosti, bi ostali upravičeni do socialne pomoči. Tisti državljani Evropske unije, ki pa v Nemčiji še niso bili zaposleni, pa bi bili do socialne pomoči upravičeni šele po petih letih prebivanja tam. Zakon bo moral potrditi še parlament.

10:05 Surovine

V surovinskem Britoffu bomo, tako smo napovedali, vsak četrtek 5 minut čez deseto pogledali na dno dobavnih verig in se ukvarjali s premiki na področju surovin. Že v drugem letošnjem surovinskem Britoffu pa bomo to pravilo prekršili in se povzpeli eno stopnjo višje - do transporta surovin, predvsem ladijskega.

Sektor ladijskega transporta že približno leto in pol ždi v poslovni krizi. To velja tako za kontejnerski promet, ki prevaža končne izdelke in polizdelke, kot za promet z razsutim tovorom, ki prevaža večinoma surovine, kot so rude, premog, žita in podobno. Ta poslovna kriza pa je rezultat svojevrstne konkurenčne logike.

Da bi znižali stroške transporta, so ladjarji v času po nastopu gospodarske krize začeli naročati nove, bolj učinkovite in vedno večje ladje. V letu 2010 je obseg svetovne trgovine po močnem padcu leto prej narastel za 14 odstotkov in takšni nakupi so se zdeli smiselni. Nekatere kontejnerske ladje danes naenkrat lahko peljejo tudi po 18 tisoč in več standardnih kontejnerjev. Po letu 2011 pa se je rast svetovne trgovine močno upočasnila in v prvi polovici lanskega leta je bila njena letna rast le 1,7 odstotka. Ladjarji so torej z naročanjem novih, večjih ladij povečali svetovno kapaciteto in s tem ponudbo za skoraj četrtino, medtem ko rast trgovine, torej povpraševanja, temu ni sledila.

Večje ladje pa lahko znižajo stroške le, če jih ladjarji uspejo napolniti. Prevelika kapaciteta je tako poskrbela, da je danes približno 7 odstotkov svetovne kapacitete kontejnerskih ladij odvečne in stoji v pristaniščih. Cena transporta je od leta 2011 padla za približno polovico in danes na mnogih relacijah ne pokriva več niti stroškov transporta, kaj šele administracije.

Enajst od dvanajstih največjih kontejnerskih ladjarjev je v drugem četrtletju letošnjega leta beležilo izgubo. Nič kaj bolje se ne piše tistim, ki prevažajo razsuti tovor. Ladjarji svojo dobičkonosnost, večinoma sicer neuspešno, skušajo reševati z različnimi ukrepi. Eden izmed njih je počasna plovba, s katero ladjarji znižujejo stroške goriva. Večji ladjarji prav tako še naprej naročajo večje ladje, s čimer sicer svetovno kapaciteto še naprej višajo in s tem nižajo cene, a skušajo iz tekme izriniti manjše tekmece, ki si dolgotrajnih izgub ne morejo privoščiti. Še en ukrep pa je povezovanje velikih ladjarjev v zavezništva, v katerih si posojajo odvečno kapaciteto na svojih ladjah in s tem zopet skušajo izriniti manjše tekmece. Tako sta se v zavezništvo združila Maersk in Medditeranean shipping company, ki skupaj tvorita več kot četrtino svetovne kontejnerske kapacitete. Drugo največje zavezništvo, pod vodstvom kitajskih prevoznikov Cosco in CMA, obsega le malo manj kot naslednjo četrtino svetovne kapacitete.

Kljub temu trudu velikih, da bi izrinili male, pa je nedavno padla prva večja žrtev konkurenčnega boja. Korejski Hanjin Shipping, sedmi največji kontejnerski ladjar na svetu, je septembra razglasil bankrot in približno 14 milijard dolarjev vredno blago na njihovih ladjah je ostalo na odprtem morju, ker pristanišča zaradi neplačevanja storitev niso dovolila priveza. Do zaključka poslovne krize ladjarjev pa bo verjetno potreben še kakšen stečaj, ki bo iz svetovnih flot izbrisal odvečno kapaciteto. Do leta 2019 naj bi namreč ladjarji v konkurenčnem boju do smrti povečali svetovno kapaciteto za nadaljnjih 30 odstotkov.