Ob 10.00

Približujejo se lokalne volitve – prvi krog se bo odvil 20. novembra, morebitni drugi krog v občinah, v katerih volivci v prvem krogu ne bodo večinsko podprli nobenega od kandidatov za župana, pa se bo odvil dva tedna kasneje, torej 4. decembra. Volivci bodo aktivni tudi na vmesno nedeljo, 27. novembra, ko se bodo opredeljevali do treh referendumov, ki jih je s podpisi državljanov vložila Slovenska demokratska stranka. Bodi dovolj o referendumih, osredotočimo se na lokalne volitve. V tokratni ediciji lokalnega BritOFF-a predstavljamo županske kandidate in kandidatke v občinah Obsotelja in Kozjanskega. Sem lahko uvrstimo 8 občin, in sicer občine Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Podčetrtek in Rogatec.

Najprej o občinah, v katerih tekme za župana sploh ne bo, saj je evidentiran zgolj po en kandidat. V eni izmed najmanjših slovenskih občin, to je v občini Dobje z okoli tisoč dušami, bo kandidiral le dosedanji župan Franc Leskovšek. Kljub predhodnim napovedim, da se ne bo potegoval za še četrti mandat, si je očitno premislil. Podobni situaciji sta tudi v občini Kozje in v občini Podčetrtek. V Kozjem bo še naprej županovala Milenca Krajnc, to bo njen tretji mandat, v Podčetrtku pa bo el jefe ostal Peter Misja, ki občino vodi od leta 2005. Še najbolj presenetljivo je, da bo, kot trenutno kaže, na volitvah samo en županski kandidat v občini Šmarje pri Jelšah z dobrimi 10 tisoč prebivalci. Svoje delo bo namreč z drugim mandatom nadaljeval župan Matija Čakš. 

V občini Bistrica ob Sotli sta kandidata za župansko funkcijo dva. Prvi je aktualni župan Franjo Debelak, ki je na prejšnjih volitvah zmagal že v prvem krogu. Njegov izzivalec je Robert Žučko. Ta se je za kandidaturo odločil po tem, ko so ga bojda številni k njej spodbujali, saj da si želijo sprememb, kot uspešno pa prepoznavajo njegovo delo v društvenih dejavnostih.

Zanimiva bitka se obeta v Rogatcu. Župan in vidni predstavnik Nove Slovenije Martin Mikolič bo kajpak zopet kandidiral. Nekdanji poslanec v času, ko sta bili poslanska in županska funkcija združljivi, županuje že vse od nastanka občine v letu 1994. Nasproti se mu bo postavil član Socialnih demokratov in dolgoletni občinski svetnik Fredi Ferčec. Ta pravi, da je bilo v Mikoličevih mandatih storjenega veliko dobrega, da pa občina potrebuje svež veter. Kot izpostavlja na spletni strani Socialnih demokratov, se Ferčec med drugim zavzema za ureditev poslovne cone, ki je v občini ni, in za gradnjo novih stanovanj.

V sosednji Rogaški Slatini se bodo za županski stolček potegovali trije kandidati. Med njimi je dosedanji župan Branko Kidrič, ki je takisto kot Mikolič župan že od leta 1994. Kandidira s podporo Nove Slovenije. Nedavno je Kidrič nekatere občane oziroma prebivalce Rogaške Slatine razburil z idejo o postavitvi visokega razglednega stolpa v bližini mestnega središča, a je nasprotnike uspel ugnati na referendumu. Dela so se že pričela. Kandidiral bo tudi Albin Šrimpf, ki deluje na domači ekološki kmetiji in je tudi eden od ustanoviteljev nestrankarske liste Civilna iniciativa – Gibanje za Rogaško Slatino. Tretji kandidat je Robert Reich, ki je znan predvsem po svojem kulturno-zgodovinskem angažiranju. Ukvarja se namreč z zbiranjem fotografij in predmetov iz zgodovine Rogaške Slatine, zanimivosti pa objavlja na družbenih omrežjih.

In še v zadnjo preostalo občino. V občini Šentjur se obeta dvoboj dveh težkokategornikov. Seveda bo kandidiral dozdajšnji župan Marko Diaci. Nekdanji poslanec Stranke mladih Slovenije je šentjurski župan od leta 2010, s politiko pa se je začel ukvarjati že v študentskih letih. Njegovo vladavino bo skušala presekati vidna političarka Janševe SDS Jelka Godec. V javnosti kaže predvsem brezpogojno poslušnost do prvaka stranke, tudi zato je v tem sklicu državnega zbora vodja poslanske skupine SDS. Če bo izvoljena, naj bi jo v poslanskih klopeh zamenjal Damjan Muzel. 

Ob 8.00

Premier Robert Golob je kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako je odločila Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, saj je Golob ob odhodu s funkcije predsednika uprave družbe Gen-I ni celovito seznanil s svojim premoženjem. To je storil šele naknadno, ko so ga iz KPK pozvali, naj obrazec ponovno izpolni in premoženje popiše v celoti. Ustrezen popis premoženja je Golob KPK predal konec maja, s čimer je kršil določbe iz zakona. Za kršitve mu je komisija izrekla pisno opozorilo. Iz Golobovega kabineta pa so sporočili, da je šlo za napako – Golob je KPK poročal o spremembi premoženjskega stanja, moral pa bi poročati neposredno o premoženju.

Iz nemške vladajoče koalicije so sporočili, da načrtujejo legalizacijo rekreativne uporabe marihuane. Posameznik bo lahko pridobil in posedoval od 20 do 30 gramov marihuane za rekreativno rabo, prodajali pa jo bodo v posebnih trgovinah. V manjših količinah bo mogoča tudi domača pridelava gandže. Vlada bo pripravila poseben davek na uporabo marihuane, hkrati bodo razvili še posebna izobraževanja o kanabisu in preprečevanju zasvojenosti. Minister za zdravje Karl Lauterbach je sicer omenil še možno omejitev moči kanabisa, merjeno v THC. Če bo vse po sreči, bodo uzakonitev legalizacije uporabe marihuane speljali v letu 2024, Nemčija pa bo poleg Malte edina država Evropske unije s táko zakonodajo.

Ob 9.00

Poslanci finskega parlamenta so nekoliko omehčali zastarelo restriktivno zakonodajo o splavu. Po novem bo prekinitev nosečnosti mogoča s potrdilom enega zdravnika, do sedaj so morale nosečnice pridobiti potrdilo dveh zdravnikov. Za splav bo mogoče brez obrazložitve razlogov zaprositi do 12. tedna nosečnosti. 200-članski parlament je spremembe zakona sprejel z udobno 125-člansko večino, amandmajem je nasprotovalo 41 poslancev. Za spremembe zakonodaje se je zavzemala tudi civilna družba, ki je v letu 2020 zbrala 50 tisoč podpisov za potrebne spremembe. Te bodo sicer stopile v veljavo v prihodnjem letu.

Včeraj je pred parlamentom kolektiv civilne iniciative Kje bomo pa jutri spali organiziral protest zoper neodzivnost vlade glede stanovanjske problematike. Tako so simbolno privatizirali del Trga republike, saj se po njihovem mnenju odvija privatizacija, ki gospodinjstvom onemogoča nakup lastnega stanovanja ali pa jih sili k plačevanju previsokih najemnin. S postavitvijo gradbene ograje so posnemali, citiramo: »kar vidimo vse okoli nas – zemljišča, pozidana do zadnjega centimetra s stanovanji, ki nam nikoli ne bodo dostopna.« Vlado so prejšnji teden pozvali k prenosu primernih nepremičnin in zemljišč z Družbe za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, na državni stanovanjski sklad za gradnjo neprofitnih stanovanj. To je po njihovem edina sprejemljiva poteza vlade, ki se je k reševanju stanovanjske problematike zavezala tudi v koalicijski pogodbi. Predsednik vlade jim, kot pravijo, ni odgovoril. Prav tako nihče drug. Vse premoženje DUTB-ja bo prevzel Slovenski državni holding, krajše SDH. Premier Robert Golob je sicer v državnem zboru povedal, da bodo za reševanje stanovanjske problematike uporabili tudi nepremičnine v lasti DUTB, da pa se te ne bodo nujno prenašale na stanovanjski sklad. V kolektivu sprašujejo, kdo bo potem poskrbel za neprofitna stanovanja, če ne institucija, ustvarjena s tem namenom. Prav tako se ne strinjajo s tem, da je kot vir financiranja predsednik vlade zavrnil sistemski proračunski vir, namesto tega pa govoril o kreditih.

Vir slike: Ministrstvo za infrastrukturo