Zdaj že bivša vlada je v ponedeljek sprejela uredbo o izvajanju zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki podrobneje opredeli nekatere pogoje, merila in postopke, že določene v zakonu. V današnjem Neuradnem listu bomo na kratko povzeli določbe zakona o stanovanjski jamstveni shemi, ki je bil v Državnem zboru sprejet šestega aprila letos. Zakon je že začel veljati, in sicer v začetku maja.

Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade naj bi mladim omogočil lažji dostop do stanovanj. V parlamentarni postopek je zakon vložila stranka SDS. Iz takratnih opozicijskih vrst zakona nista podprli stranki Levica in SD, LMŠ ter SAB pa sta akt označili za predvolilni propagandni predlog, vendar mu nista nasprotovali.

Po zakonu bo lahko država mladim do 38. leta in mladim družinam ob prvem iskanju doma dala jamstvo za najem bančnega posojila do 200.000 evrov z ročnostjo do 30 let. Iskanje doma v tem primeru vključuje načrtovanje prvega nakupa, prenovo ali dograditev stanovanjske nepremičnine, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti stanovanja. Kredit, zavarovan s poroštvom države, bodo lahko dobili tisti mladi, ki so najprej seveda državljani Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem. Morali bodo imeti sklenjeno delovno razmerje in povprečno plačo zadnjih treh mesecev nižjo od 1,5 kratnika povprečne neto plače. Kreditojemalec bo moral posojilo zavarovati s hipoteko in zagotoviti lastno udeležbo v višini vsaj 20 odstotkov glavnice posojila.

V ponedeljek sprejeta vladna uredba ureja vsebino pogodbe o dodelitvi jamstvene sheme in dokumentacijo, s katero kreditojemalec dokazuje izpolnjevanje pogojev. Ureja pa tudi prehod zastavne pravice na financirani nepremičnini na državo v primeru unovčitve jamstva. Torej, če kot kreditojemalec nisi sposoben plačevati kredita, pravico do stanovanja dobi država.

Z jamstveno shemo bi naj tako država pomagala mladim, ki so kreditno nesposobni, do stanovanjskega kredita in do nakupa prvega stanovanja. V primeru da kreditojemalec ne bi mogel več sam odplačevati kredita, bi mu pomagala država oziroma banka SID. Problem zakona je v nesposobnosti kreditojemalca. Banka takšnemu prosilcu kredita ne more odobriti, saj mora spoštovati omejitve Banke Slovenije. Še zmeraj je vprašanje, ali bodo banke odobrile kredit takšnim osebam. Pravila regulatorja bančnega trg, torej Banke Slovenije, ki je po ustavi samostojna, tega namreč ne omogočajo. V tolažbo je takratno Ministrstvo za finance izrazilo upanje, da bo zakon pripravil Banko Slovenije do omilitve pravil, saj bodo banke prejele jamstvo države.

Civilna družba, ki deluje na stanovanjskem področju, je ob sprejemanju zakona opozorila, da bodo posledice akta izključno negativne. Gre namreč za ukrep, ki subvencionira potrošnika in ne naslavlja pomanjkanja dostopnih stanovanj. V Inštitutu za študije stanovanj so opozorili, da bo zakon pripomogel k rasti cen stanovanj in da pred tovrstnimi ukrepi svari celo Evropski parlament. Poleg tega so glede na študije državna poroštva za stanovanjske kredite v Nemčiji in na Hrvaškem spodletela.