19. 4. 2013 – 10.00

Marš iz gozda!

OB SEDMIH

Naslednjo vseslovensko vstajo sedemindvajsetega aprila bodo poleg verjetno prekomerno zastopanih mož v modrem spremljali tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ovse-jev urad za demokratične institucije in človekove pravice se bo osredotočil predvsem na spoštovanje zavez, ki jih je Slovenija sprejela glede svobode zbiranja in združevanja, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, šlo pa naj bi za popolnoma rutinsko zadevo, ki izhaja iz članstva države v Ovse-ju. Omenjeni aparatčiki izvajajo opazovanje že več let, v naslednjih letih pa nameravajo obiskati vseh sedeminpetdeset držav članic.

Da Slovenija postaja prav udoben poligon za opazovanje nadrealnih aspektov vsakdanjega življenja, dokazuje tudi včerajšnja izjava predsednika Socialnih demokratov Igorja Lukšiča o prvih korakih najnovejše vlade. Torej, zajemimo sapo in povzemimo: Prve poteze vlade kažejo na »precej porodnih krčev«, vseeno pa to »ni bil ukleščen porod«. Bravo, care!

Ob prejšnji izjavi se pojavijo simptomi, podobni tistim ob poslušanju recitala vogonske poezije. Nekateri, kot recimo poslanci Svobodnjakov v deželnem zboru na avstrijskem Koroškem, pa imajo težave že s povsem spodobno slovenščino. Ker je poslanka Zelenih Zalka Kuchling na zasedanju svoj nagovor podala tako v nemščini kot tudi v slovenščini, so omenjeni šovinistično kuhani liki zasedanje zapustili. Prepričani so, da gre nedvoumno za kršitev deželne ustave, razmišljajo pa tudi o vložitvi tožbe proti predsedniku deželnega zbora Reinhartu Rohru, ki je dvojezični govor dovolil.

OB OSMIH

V italijanskem parlamentu se bo zgodil tretji in morebiti četrti krog glasovanja za novega predsednika države, ki bo zamenjal dosedanjega šefa Giorgia Napolitana. Včerajšnja prva dva kroga nista prinesla odločitve, saj nobeden od kandidatov ni dobil potrebnih dveh tretjin glasov poslancev obeh domov parlamenta. Za favorita je sicer veljal nekdanji sindikalni voditelj in predsednik senata Franco Marini, kateremu sta podporo napovedovala tako vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani kot njegov nasprotnik z desnega pola Silvio Berlusconi. Podpora iz obeh taborov naj bi bila tudi dober signal za oblikovanje velike vladne koalicije, a se je zopet izkazala muhasta narava italijanske notranje politike.

Z nagovorom na srečanju novinarskega sindikata je ruski predsednik Vladimir Putin verjetno presenetil vse, morebiti celo samega sebe. Novinarje je namreč označil za gonilno silo demokracije v državi, izpostavil pa je predvsem njihovo vlogo v boju proti korupciji in družbenim krivicam. Medijska organizacija Novinarji brez meja je Rusijo na letošnji lestvici svobode tiska posadila na 148. mesto med 179. državami, parlament pa je od vrnitve Putina na predsedniški stolček sprejel vrsto zakonov, ki po mnenju kritikov omejujejo svobodo in državljanske pravice.

Preseneča tudi Svetovna banka, ki v zadnjem poročilu o svetovnih razvojnih kazalcih ugotavlja, da se je stopnja najhujše revščine na svetu od leta 1990 do 2010 prepolovila. S tem naj bi bil izpolnjen eden od ciljev tako imenovane Milenijske deklaracije, čeprav je bilo, resnici na ljubo, leta 2010 z manj kot 1,25 dolarja na dan prisiljenega preživeti oziroma vsaj poskušati preživeti 1,2 milijarde planetarnega prebivalstva.   

OB DEVETIH

Pakistanska policija je na njegovem domu aretirala bivšega predsednika države Perveza Mušarafa zaradi obtožb o zagrešitvi državne izdaje med svojim devetletnim vladanjem, sodišče pa mu je že odredilo dvodnevni hišni pripor. Poznavalci menijo, da bo razvoj nadaljnjih dogodkov izjemno zanimiv, saj doslej ni bil obsojen še noben vojaški voditelj države. Vojska je namreč preko vojaških udarov ali pa izza kulis upravljala državo več kot polovico njene samostojne zgodovine, z generalskim činom pa se kiti tudi sam Mušaraf.

Več skupin znotraj vstajniškega gibanja je zavrnilo povabilo na današnje srečanje s predsednico vlade Alenko Bratušek. S pojasnilom, da sedanja vlada nima dovolj legitimnosti, so udeležbo odklonile skupine 29. oktober, gibanje in stranka TRS, FemA - Feministična akcija, Nič brez nas žensk, Odbor za pravično in solidarno družbo in Solidarnost, SRP ter Gibanje vseslovenske ljudske vstaje.

Simbolni in dejanski sprožilec slovenske protestniške vneme so bili sedaj že slavni mariborski cestni radarji. Župan Andrej Fištravec bo danes skupaj z odvetniško asistenco predstavil stališče nove mestne oblasti do omenjenih elektronskih škatel v javno – zasebnem partnerstvu. Iskra sistemi po prekinitvi pogodbe zahteva povrnitev vloženih sredstev in večmiljonsko odškodnino, ki naj bi bila po zatrjevanju podjetja v pogodbi jasno definirana.

OB DESETIH

Aktivistična organizacija Survival International, ki se bori za pravice staroselcev, je brazilske oblasti obtožila, da niso ničesar storile za zaščito ene od najbolj ogroženih staroselskih skupnosti na svetu. Ljudstvo Awa, ki živi v deževnem pragozdu na severovzhodu države, šteje samo še kakih 450 pripadnikov, njihov obstoj pa ogroža predvsem na tisoče novih naseljencev in drvarjev. Lansko leto je sodišče odredilo izselitev vseh zunanjih naseljencev v roku enega leta, vendar se v tem času ni nič zgodilo.

Venezuelska državna volilna komisija je sporočila, da bo izvedla revizijo vseh glasovnic z nedavnih predsedniških volitev, torej tudi tistih 46 odstotkov, ki jih še niso preverili po koncu volitev. Obenem je komisija sporočila, da preverjanja nikakor ni moč razlagati kot štetja glasov, vseeno pa je z njeno odločitvijo zadovoljen na volitvah poraženi kandidat opozicije Henrique Capriles. In še sočna pripomba na njegov račun s strani zmagovalca Nicolasa Madure: "V Venezueli nimamo opozicije, temveč stalno zaroto, ki jo vodijo ZDA".

V Grčiji so se povzdignili glasovi proti izkoriščanju tujih delavcev, ki so bili žrtve grobega nasilja. Po večini bangladeški delavci so se na eni od plantaž z jagodami uprli zaradi nehumanih pogojev dela in neizplačanih plač, zaradi česar so njihovi nadzorniki začeli streljati nanje. Osemindvajset delavcev je bilo ranjenih, več jih je še vedno v bolnišnici. Na socialnih omrežjih so bile sprožene pobude za bojkot pridelkov s plantaže Nea Manolada, katere lastnik je bil po dogodku aretiran. Zaradi naraščajoče brezposelnosti se je v zadnjem času v Grčiji okrepil do priseljencev sovražen odnos, med na črno zaposlenimi naj bi bilo kar štirideset odstotkov emigrantov.

 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.