Na BritOOF-u se lahko zgodi karkoli

Na BritOOF-u se lahko zgodi karkoli

Aktualno-politična novica
6. 11. 2013 - 10.00
 / BritOFF

OB SEDMIH

Turški premier Recep Tayyip Erdogan skupaj s svojo Stranko za pravičnost in razvoj strumno nadaljuje s projektom mehke islamizacije sicer precej sekularne države. Po majskem omejevanju prodaje alkohola se mu je tokrat stemnilo zaradi, predpostavljamo, orgiastičnih seans v mešanih študentskih domovih, kjer živijo tako fantje kot dekleta. Poslancem svoje stranke je zato napovedal ukinitev mešanih domov, ker, kot je lik poudaril, se v njih »lahko zgodi karkoli«. K ukrepanju naj bi ga prisilile pritožbe zaskrbljenih staršev in lastne konzervativno – demokratične verdnote.

V več ruskih mestih je včeraj potekal vsakoletni kretenizem, imenovan Ruski marš. Tudi tokrat so si skrajni desničarji oziroma neonacuhi pimpeka dvigali z nasilnimi izpadi proti pripadnikom manjšin in priseljencm iz nekdanjih sovjetskih republik. V Sankt Peterburgu naj bi zagrešili dva umora. Po shodu kakih 1000 same sebe imenovanih domoljubov so našli truplo Uzbeka, že zjutraj pa so mlajši moški zabodli priseljenca iz Kirgizistana.

Oster kritik razmer v Rusiji je tudi nekdanji šahovski svetovni prvak Gari Kimovič Kasparov. Za razliko od nacuhov vzrokov za težave Matere Rusije ne išče v priseljencih, pač pa v nomenklaturi predsednika Vladimirja Putina. Sedaj je zaprosil za latvijsko državljanstvo, ker da bo tako lahko nadaljeval s svojimi  političnimi aktivnostmi v Rusiji in drugih državah širom sveta, v katerih naj bi se kršile državljanske pravice in demokratične norme. Prošnjo je naslovil na vse stranke in neodvisne poslance v latvijskem parlamentu, izvzemši stranko, ki ima podpisan sporazum o mednarodnem sodelovanju s Putinovo stranko.

OB OSMIH

Italijanske oblasti so po večletnem opozarjanju okoljevarstvenikov na občutljivost beneške lagune sklenile omejiti promet velikih potniških križark skozi Benetke. Od januarja bo tako danih 20 odstotkov manj dovoljenj za pristanek oziroma vplutje križark, zato pa vlada napoveduje izgradnjo novega plovnega kanala do mestnega pristanišča, ki bi tako rekoč skozi zadnja vrata omogočal vstop večjim plovilom. Isto sranje, samo drugo pakovanje.

Objavljeni so preliminarni rezultati popisa v Bosni in Hercegovini, prvega od razglasitve neodvisnosti države in kasnejše vojne. Podatki o etnični sestavi prebivalstva, kateri so najbolj željno pričakovani med preštevalci krvnih zrnc, bodo sicer na voljo šele prihodnje leto, je pa sedaj znano, da v državi treh konstitutivnih narodov in »ostalih« živi malce manj kot 3,8 milijona ljudi. To je 13 odstotkov manj kot pred vojno, res pa je, da so bili v popis zajeti tudi ljudje brez stalnega prebivališča v državi tisočerih nivojev oblasti. Federacija tako šteje 2,4 milijona glav, Republika srbska 1,3 milijona, unikatna enklava Brčko D.C. pa dobrih 90 000.

Število prebivalcev Slovenije se pred dvajsetimi leti ni zmanjšalo zaradi vojne, ampak zaradi izbrisa, ki tudi zaradi nepoprave krivic ostaja največja sramota v zgodovini nove države. Trenutna vlada, tako kot vse ostale, kroji urejanje tega vprašanja po liniji sprenevedanja. Državnozborski odbor za notranje zadeve in druge kolobocije je tako podprl predlog zakona o odškodninah za izbrisane in ga s potrjenimi dopolnili poslal v nadaljnjo obravnavo. Država bi tako posameznemu upravičencu za vsak mesec izbrisa namesto do zdaj predlaganih 40 evrov izplačala bajnih 50 evrov. Najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku pred sodiščem dosegel upravičenec, pa bo lahko znašala največ trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka. Predstavniki izbrisanih so sejo kmalu po začetku zaradi nestrinjanja s predlaganimi rešitvami zapustili.

OB DEVETIH

Kakih dvesto staroselcev v malezijski zvezni državi Sarawak na otoku Borneo je zablokiralo še eno gradbišče velikanskega jezu. Konec oktobra so zasedli cesto, ki vodi proti bodoči hidroelektrarni Baram in nagnali gradbene delavce. Umetno jezero hidroelektrarne bi poplavilo 32 vasi, v katerih živi 20 000 ljudi. Lokalni aktivisti že leta opozarjajo, da bo projekt poleg udarca njihovi kulturi in življenju prispeval tudi k velikanskim sprostitvam metana, hkrati pa bi bile onemogočene drstitvene selitve rib in okrnjena biodiverziteta. Za nameček naj bi se s projektom obilno omastili nekateri člani politične vrhuške.

Bivši, tako v političnem kot v čisto eksistencialnemu smislu, venezuelski predsednik Hugo Chavez bo deležen časti, kot se šika. Njegov naslednik Nicolas Maduro je 8. december razglasil za »Dan privrženosti in ljubezni do vrhovnega komandanta Huga  in domovine«. Utemeljitev: "Preobrazil je Venezuelo, ki je bila dvajset let potopljena v mrak kapitalizma. Pripomogel je k rojstvu domovine, polne upanja."

Mnogoštevilna kolonija španskih erazmovcev v Ljubljani se utegne precj skrčiti. Španska vlada je namreč pred tednom dni sila potiho ukinila del štipendij za ta priljubljen program študija v tujini, vse seveda v okviru varčevalne ihte. Ukrep, ki bi ne povsem revnim študentom kar sredi študijskega leta odvzel štipendije, je seveda naletel na ogorčen odziv javnosti, nekaj kritik pa je dodala še Evropska komisija. Vlada je nato včeraj naredila korak nazaj in napovedala, da bodo Erasmusovi študentje vendarle prejeli denar, na katerega so računali, a le še to šolsko leto. V naslednjem pa štipendij - vsaj za tiste, ki niso med najrevnejšimi - ne bo več.

OB DESETIH

Ameriška finančna družba SAC Capital Advisors si lahko po novem med reference šteje tudi rekordno kazen, ki ji je bila prisojena zaradi notranjega trgovanja z informacijami. »Hedge« mastodont z Wall Sreeta bo plačal milijardo in 800 milijonov zelencev, ustanovitelj družbe, miljarder Steven Cohen, pa bo soočen s kazensko tožbo. Primer naj bi ovrgel splošno razširjeno tezo, da so nekatere družbe na Wall Streetu preveč pomembne za stabilnost finančnega sistema in da zato ne morejo postati tarča pravosodja.

Iranski kulturni minister Ali Džanati je izrazil prepričanje, da bi morala biti družabna omrežja dostopna vsem državljanom. Pri tem je posebej omenil jebeni facebook, ki je skupaj z drugimi omrežji blokiran od leta 2009, ko so izbruhnili množični povolilni protesti. Blokada seveda ne velja za aparatčike, saj recimo zunanji minister Mohamad Džavad Zarif prav veselo uporablja tovrstne aplikacije, medtem ko se ji navadni državljani izogibajo z uporabo virtualnih privatnih omrežij. Septembrsko enodnevno deblokado omrežij so oblasti hitro pripisale tehnični napaki.

Svojevrstno dialoško aplikacijo bi nujno potrebovala tudi izraelsko – palestinska mirovna pogajanja. Namesto tega v javnost curljajo navajanja izraelskih medijev, da je izraelska stran kot izhodišče za nadaljnje pogovore o dveh državah Palestincem navrgla traso varnostnega zidu v Zahodnem bregu in ne meje iz leta 1967. Palestinci omenjeni separacijski zid imenujejo zid apartheida, kar v resnici tudi je.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.