9:05

Dobra novica za vse strastne zapravljivce. Od junija bo moč v doslej komunistično pravoverni Kitajski plačevati s hudičevo plastiko. Kitajski državni svet bo namreč odpravil monopol podjetja China UnionPay in dovolil vstop Vise in Mastercarda na trg plačevanja. Na Kitajskem je sicer za slabih 7 bilijonov dolarjev bančnih transakcij, kar so opazili tudi mednarodni trgi, saj so se delnice omenjenih podjetji, torej Vise in Mastercarda, dvignile za dobrih 6 odstotkov.

Rusija se ne bo odpovedala vesolju. Vodja znanstveno-tehničnega sveta ruske vesoljske agencije je namreč naznanil, da bo državam BRICS, torej Braziliji, Indiji, Kitajski in Južni Afriki, predlagal gradnjo skupne vesoljske postaje. Novica prihaja v znamenju govoric o ukinitvi programa Mednarodna vesoljska postaja. Ta naj bi bila namreč ukinjena predvsem zaradi političnih razprtij med sodelujočimi stranmi.



SDS pa je planila v boj za študentske pravice. Danes bodo v državnem zboru namreč razpravljali o predlogu te stranke za spremembo zakona o subvencionirani prehrani. Predlog predvideva, da bi študentje lahko unovčili bon za prehrano do 22. ure in ne zgolj do 20-ih, kot to predvideva obstoječi zakon. Glasovanje o spremembah zakona bo sicer šele v petek, tako da bo treba na nočni obrok še malenkost počakati. Nad predlogom se najverjetneje razburjajo tudi kakšne študentske kvazipolitične grupacije, ki so izgubile eno od možnih predvolilnih obljub.

10:05

V današnjem Britoffu o grešnih kozlih pa o političnem čarovniškem procesu, kot ga je označila ena od strank v postopku. Brez skrbi, teh nekaj minut bo mimo brez omembe Janeza. Govorimo o tožbi evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager proti ruski energetski družbi Gazprom. Ruskega giganta obtožujejo monopoliziranja trga, dviganja cen na energetsko bolj odvisnih trgih in neprimernega upravljanja z infrastrukturo.

Če Gazprom izgubi tožbo, bo moral plačati do 10 odstotkov svojih prihodkov na evropskih trgih in, kar je huje, dovoliti uporabo svoje infrastrukture tretjim ponudnikom, kar sicer predvideva Pogodba o energetski listini.

Tožba ima zagotovo politično konotacijo. Gazprom namreč s svojimi dejanji močno podpira geostrateške interese, kar pa seveda ni po godu Evropski uniji in Združenim državam Amerike.

Ruska stran vztraja pri nesmislnosti obtožb. Ko govorimo o monopolu, moramo predpostaviti, da drug ponudnik obstaja in je izrinjen. V primeru zemeljskega plina, ki ga dobavlja Gazprom, pa bi lahko edini drugi ponudnik izviral iz Irana. Rusi zato predlagajo, naj Evropejci svoj bes usmerijo proti Američanom, ki z gospodarskimi sankcijami proti Iranu onemogočajo konkurenčno plinsko oskrbo Evrope.