8:05

Nekaj več kot 98 odstotkov madžarskih volivcev je na včerajšnjem referendumu na vprašanje “Ali se strinjate, da lahko Evropska unija odredi naselitev nemadžarskega prebivalstva na Madžarsko brez odobritve parlamenta?” odgovorilo z “Ne.” Volilna udeležba je bila sicer le okrog 39-odstotna, in ne dosega kvoruma petdesetih odstotkov, zato rezultati referenduma niso veljavni.

Referendumsko nedeljo so imeli tudi Kolumbijci, ki so z dobrimi 50-imi odstotki glasov zavrnili sprejem mirovnega sporazuma med vlado in uporniško skupino FARC. Kampanjo proti sprejemu je vodil bivši kolumbijski predsednik Alvaro Uribe, sicer domnevno povezan z desničarskimi paramilicami, ki trdi, da je šlo popuščanje FARC-u predaleč in da je bil ta ob koncu njegovega mandata vojaško praktično premagan. Kampanja proti sprejemu se je osredotočala predvsem na amnestijo FARC-ovih borcev in določilo, ki bi FARC-u do leta 2026 v parlamentu zagotavljalo 10 neizvoljenih sedežev v parlamentu. Tako FARC kot vlada zaenkrat trdita, da ostajata zavezana miru.

182 držav podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami je doseglo dogovor, ki jim narekuje zaprtje domačega trga s slonovino. Mednarodna trgovina s slonovino je že prepovedana, a mnoge države dopuščajo notranji trg s starinami, kar pa mnogokrat služi le kot zavesa za nelegalno trgovino. Po posredovanju Evropske unije in nekaterih južnoafriških držav je bil sicer dogovor omiljen tako, da prepoved ne velja striktno za katerokoli trgovino, temveč le za tisto, ki pripomore k nelegalni trgovini. Večina afriških držav, ki so izvor slonovine, in Kitajska, ki je največji trg, sta bili proti takšni omilitvi, ki predstavlja potencialno pravno luknjo.

10:05 Evropske novičke

Okoljski ministri Evropske unije so odobrili ratifikacijo Pariškega podnebnega sporazuma po hitrem postopku, preden bodo sporazum potrdili tudi nacionalni parlamenti. Ministri so pohiteli, saj se točka, na kateri bo sporazum ratificiralo dovolj držav, da bo stopil v veljavo, hitro približuje, in če EU do takrat ne bi ratificirala sporazuma, bi bila izključena iz telesa, ki bo nadziral njegovo implementacijo. To pa bi bil precejšen šok za Evropsko unijo, ki se samooklicuje za voditeljico na področju globalnega segrevanja. Po besedah evropskega komisarja za podnebje Miguela Ariasa Canete pa je k hitremu sprejemu dogovora pripomoglo tudi dejstvo, da se je luksemburški okoljski ministrici Carole Dieschbourg mudilo na lastno poroko in je nihče ni hotel zadrževati.

Britanska premierka Theresa May je na konferenci konservativne stranke sporočila, da bo Velika Britanija postopek umika iz Evropske unije začela konec marca prihodnje leto. Na isti dan pa bo vlada v parlament vložila tudi tako imenovani “veliki razveljavitveni zakon”, s katerim naj bi se končala veljavnost evropske zakonodaje v Veliki Britaniji. A ta “razveljavitveni zakon” evropskih pravil v bistvu ne bo razveljavil, temveč jih bo, nasprotno, vse prenesel v nacionalno zakonodajo. Šele nato pa bi se parlament lotil odpravljanja domnevno nesmiselne evropske zakonodaje.

Kljub temu da je Theresa May končno razjasnila nekaj osnovnih parametrov Brexita, pa jih mnogo ostaja neznanih. Nekaterih so se lotili tudi glavni propagandisti Brexita, ki so se sicer od rezultata svojega dela bolj kot ne odmaknili. Vodja stranke UKIP Nigel Farage je izrazil upanje, da bo stavba, ki je bila nekoč štab konservativne stranke, trenutno pa v njej domujeta Evropska komisija in parlament v Veliki Britaniji, spremenjena v muzej Margaret Thatcher in Brexitu. Britanske tabloide pa skrbi, kako si bo Velika Britanija izborila del skupnih sredstev Evropske unije. Tako so naračunali, da so otočani upravičeni do 5000 steklenic vina in 250 steklenic žganja iz skupnih zalog ter za 2 milijona funtov umetnin iz umetniške kolekcije.