Neodvisni britoff

Politična kriza v Kataloniji je v petek popoldne, slab mesec po referendumu o neodvisnosti, dosegla nov vrhunec. Katalonski parlament je na tajnem glasovanju z 70 glasovi za in desetimi proti razglasil neodvisnost Katalonije od Španije. Večino nasprotnikov neodvisnosti v 135 sedežnem parlamentu je glasovanje bojkotiralo. Nekaj minut kasneje je španski senat v Madridu premierju Marianu Rajoyu podelil pooblastilo za uveljavitev direktne oblasti Španske vlade nad Katalonijo. Rajoy je nato sklical zasedanje vladnega kabineta, kjer je bila sprejeta odločitev o razpustitvi tako katalonske vlade, kot tudi tamkajšnjega parlamenta. Razrešen je bil tudi načelnik katalonske policije Mossos d’Esquadra. Poleg tega je španska vlada ukazala zaprtje vseh predstavništev Katalonije v tujini. Izvršilno oblast v Katalonij bodo prevzela ministrstva v Madridu. Vlada v Madridu je hkrati z razpustitvijo parlamenta v Kataloniji za 21. december razpisala tudi predčasne regionalne volitve.

Razglasitev neodvisnosti so v Barceloni pozdravile množice, ki so se zbrale na ulicah. Po številnih krajih v Kataloniji so po razglasitvi z državnih stavb sneli španske zastave, ne pa tudi v Barceloni, kjer županja Ada Colau nasprotuje neodvisnosti. Katalonski neodvisnosti niso bili naklonjeni tudi odzivi iz tujine. Španski prevzem nadzora nad Katalonijo so podprli zunanje ministrstvo ZDA ter francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se mudita na skupnem obisku Francoske Gvajane. Tudi Nemčija in Velike Britanije so sporočili, da ne priznavata in ne bosta priznali katalonske neodvisnosti.

Iraški premier Haider al-Abadi je povedal, da so iraška vlada in predstavniki iraških Kurdov dosegli dogovor o ustavitvi vojaških operaciji na severu Iraka, kjer iraška vojska in pro-vladne milice poskušajo prevzeti ozemlja pod nadzorom Kurdskih varnostnih sil. Po zavzetju Kirkuka, so vladne sile napadle tudi ozemlja, ki so del Kurdske avtonomne pokrajine. Vlada namreč želi nadzor nad mejo z Turčijo. Ta teden so pro-vladne milice poskušale zavzeti obmejno mesto Fish-Khabu, kjer poteka edini naftovod, ki povezuje Kurdsko avtonomno pokrajino s Turčijo. Dogovor med vlado v Bagdadu predvideva ustanovitev tehnične komisije, ki bo določila pogoje namestitve uslužbencev iraške vlade v spornih ozemljih, tudi Fish-Khaburju.

Kenijska volilna komisija je ponovno prestavila glasovanje za predsedniške volitve v nekaterih okrožjih na zahodu države. Po tem, po tem ko je vrhovno sodišče razveljavilo volitve iz 8. avgusta zaradi nepravilnosti so ponovne volitve potekale v četrtek. Zaradi izgredov, ki so izbruhnili v zahodnem delu države, so bile volitve tam prestavljene na soboto, v petek zvečer pa je volilna komisija ponovno prestavila glasovanje. Nov datum volitev še ni bil določen. Med tem se nadaljujejo sporadični protesti, med katerimi je bil danes ubit vsaj en človek. Opozicija je pozvala svoje podpornike naj se volitev ne udeležijo. Pritožbo na podlagi katere je vrhovno sodišče razveljavilo avgustovske volitve je vložil opozicijski kandidat Raila Odinga, ki je v na prvem glasovanju za slabih deset odstotkov zaostal za dosedanjim predsednikom Uhuru Kenyatto. Odinga je sedaj umaknil svojo kandidaturo, opozicijske politične stranke pa so pozvale svoje podpornike, naj se novih volitev ne udeležijo, saj vlada ni naredila prememb, ki bi po njihovo lahko zagotovile pravičnost novega glasovanja.