Obtožbeni BritOFF

Aktualno-politična novica
10. 2. 2021 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10. uri

Dobro jutro, danes bomo nekaj minut posvetili enemu izmed ameriških predsednikov, njegovim pregreham in na koncu postopku ustavne razrešitve. To je zgodovinski BritOFF in današnja tema je osebno življenje Billa Clintona.

Ta teden bodo obravnavali že drugo ustavno obtožbo zoper Donalda Trumpa, tokrat zaradi pozivanja k državnemu uporu. Leta 1999 se je v drugem tednu februarja, natančneje v petek, končala obravnava ustavne obtožbe zoper Billa Clintona – tega so preiskovali zaradi omejevanja delovanja organov pregona in krive prisege, naposled pa je bil obtožb oproščen. Treba je pripomniti, da do zdaj kongres ni odstavil še nobenega predsednika. Temu se je najbolj približal Andrew Johnson leta 1868, ko je do dvotretjinske večine zmanjkal le en glas. 

Štiri leta prej, torej novembra 1995, je Bill Clinton pričel razmerje s takrat neplačano pripravnico, Monico Lewinsky. Zakaj nas torej zanima rumeni tisk, spolno življenje predsednika, in kako to vodi v ustavno obtožbo?

Aprila 1996 Lewinsky dobi novo delovno mesto v Pentagonu, kjer sodelavka Linda Tripp izve za njeno razmerje z omenjenim gospodom ZDA. Leto dni kasneje, ko je afere že konec, začne Tripp na skrivaj snemati pogovore z njo. 

To pa ni edina pregreha, ki si jo je privoščil Bill: videti je, da ameriški predsedniki zaradi svoje pozicije v družbi nimajo težav s spolnim nadlegovanjem. Ko je bil Clinton še guverner Arkansasa, naj bi nadlegoval sodelavko Paulo Jones – ta je civilno tožbo vložila leta 1994. Clinton se je na vse pretege trudil, da bi si med predsednikovanjem zagotovil imunost pred sojenjem. Do danes so Clintona spolnega nadlegovanja obtožile štiri ženske, sam pa vse obtožbe zanika. 

Tripp odvetnike Paule Jones s svojimi posnetki obvesti o Clintonovem razmerju, ti pa na zagovor pokličejo Lewinsky. Ko jo tožilstvo uvrsti na seznam prič, prične Clinton brisati sledove njunega razmerja. V zapriseženi izjavi pove, da nista nikoli imela spolnega razmerja. Treba je opozoriti, da je Jones po razsodbi Clintonu v prid vložila pritožbo - potem je pristal na poravnavo, čeprav izrecno ni priznal ničesar.

Kolesje ustavne obtožbe pa je zares zagnal Ken Starr, ki se je pred tem že ukvarjal z nepravilnostmi v Beli hiši. Na podlagi posnetkov, ki jih je priskrbela Tripp - ta ga je o nameri laganja pod prisego tudi obvestila - in predsednikovega pričanja ga je lahko obtožil krive prisege in omejevanja delovanja organov pregona.

V petih tednih, ki so sledili, je Clintonova obramba trdila, da ni mogel lagati, saj je bilo vprašanje o razmerju z Lewinsky postavljeno v sedanjiku, Clinton pa v trenutku podajanja svojega odgovora z njo pač ni mogel imeti spolnih odnosov. Javno mnenje mu je bilo tisti čas izjemno naklonjeno - Clintona je podpiralo okoli 70 odstotkov vprašanih. Njegovo moralno držo so sicer ocenili z manj točkami, a jih je zelo veliko dobil za kakovost svojega dela. 

Republikanci so takrat precenili svojo moč v senatu. Le malo prej so namreč na vmesnih volitvah izgubili pet sedežev, ki so jih pridobili demokrati. Clinton je bil oproščen vseh obtožb, od mandata pa sta mu ostali še dve leti.

Prag za vložitev ustavne obtožbe je bil očitno v preteklosti nižji, kot je danes. Clinton bi skoraj »letel« zaradi laganja o zunajzakonskem razmerju, medtem ko je nad obtožnico zoper Trumpa in njegovo hujskanje k državnemu uporu nekaj časa visel vprašaj.

Ob 8. uri

Komisija državnega zbora za poslovnik je zavrnila predlog za spremembo poslovnika, vložen s strani strank SD, SAB, Levice in LMŠ. Ta bi poslancem dovoljeval tajno glasovanje na daljavo v primeru izjemnih razmer - recimo v času epidemije. Za spremembo je nujna dvotretjinska večina, od skupno enajstih članov pa so proti glasovali 4 - poslanci SDS in NSi. Potreba po spremembi izvira iz zapletov, povezanih z januarsko konstruktivno nezaupnico – glasovanje o tej mora biti tajno, a ga tako na daljavo ni bilo mogoče izvesti. Zaradi epidemioloških razmer pa na sejah ne morejo vedno sodelovati vsi poslanci. Zakonodajno-pravna služba meni, da možnost zagotavljanja anonimnosti pri glasovanju ni čisto samoumevna. 

Ameriški senat je začel z drugim procesom ustavne obtožbe proti sedaj že bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu. Prvi se je zgodil pred malo več kot enim letom, ko je bil zaradi republikanske večine Trump oproščen. Ustavna obtožba ga tokrat krivi za soodgovornost pri vdoru v Kapitol, ki se je pripetil 6. januarja. Trump naj bi upor proti državi vzpodbujal s hujskanjem protestnikov in razglaševanjem volitev za lažne. Z vlaganjem tožb proti rezultatom volitev naj bi svojo trditev še podpiral, čeprav so bile kasneje vse tožbe ovržene. Demokrati tudi tokrat nimajo dvotretjinske večine, imajo pa navadno večino, s katero se lahko Trumpu prepove opravljanje vseh javnih funkcij. 

Coca-Cola - podjetje, ki se v zadnjih desetletjih uvršča v sam vrh svetovnih onesnaževalcev, je oznanila, da bo v Združenih državah Amerike že v tem mesecu začela s prodajo plastenk, izdelanih iz 100-odstotno reciklirane plastike. Torej, zmanjšali bodo le uporabo nove plastike, ne pa uporabe plastike nasploh. Spomniti je treba, da Coca-Cola ni le največji onesnaževalec s plastiko za enkratno uporabo, pač pa jo bremeni tudi prevelika poraba vode. Kot vsaka spoštovanja vredna multinacionalka svoje izdelke producira v razvijajočih se državah, kjer je prekomerno izkoriščanje vodnih virov zaenkrat še tolerirano. Ne glede na vse - hip hip hura za okoljevarstveni kapitalizem. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness