10.05

Migrantski BritOFF danes začenjamo z ukrepom britanskega notranjega ministrstva. Notranja ministrica Priti Patel je policistom v francoskem Coquellesu naročila, naj migrantom, ki skušajo prečkati Rokavski preliv prek predora, odvzamejo prstne odtise. V bližini Calaisa, kjer imajo Britanci nadzorno točko za migracije, so do leta 2010 prstne odtise že pobirali. Cilj ponovne uvedbe te prakse je lažja deportacija migrantov, ko jim uspe doseči Združeno kraljestvo. Kot smo poročali pred slabim mesecem dni, se predvsem zaradi visoke zastraženosti tunela migrantje vse pogosteje odločajo za pot čez morje na gumenjakih. A tudi večino teh britanska policija hitro vrne Francozom.

V Maleziji se migrantom, ki na otočje pridejo po morju, godi še nekoliko slabše. Nedavno je policija nemudoma po izkrcanju aretirala in pridržala okrog 270 prosilcev za azil. Gre za Rohinge, ki so v Malezijo prispeli iz Bangladeša, kamor jih je več kot sedemsto tisoč zbežalo iz Mjanmara, ki je na Meddržavnem sodišču v Haagu obtožen izvajanja genocida.

Čeprav je Malezija podprla tožbo Gambije proti Mjanmaru na Meddržavnem sodišču, so se rohinški begunci znašli v nemilosti tudi tam. V Maleziji je po podatkih Združenih narodov več kot sto tisoč rohinških beguncev, po ocenah pa še precej več. Ker Malezija ni podpisnica konvencije Združenih narodov o statusu beguncev, jih oblasti klasificirajo preprosto kot ilegalne migrante. Brez pravnega statusa nimajo pravic, vezanih na državo. Tako na primer nimajo možnosti urejanja delovnega dovoljenja, ki ga nekatere države omogočajo tudi tistim brez pridobljenega statusa. Beguncem v Maleziji ne preostane drugega kot delo v neformalnem sektorju, brez kakršnihkoli delavskih pravic.

Ker ni vzpostavljenih nobenih uradnih postopkov za ravnanje z begunci in prosilci za azil, za to skrbi Agencija Združenih narodov za begunce, krajše UNHCR. A ta lahko izvaja le osnovne preglede in dokumentiranje ter svetovanje, kar je od lanskega avgusta oteženo zaradi prepovedi vstopa v centre za pridržanje. UNHCR pa težko vpliva na dejanske življenjske pogoje in širši odnos Malezijcev do beguncev. Ta se je, posebej pod pretvezo boja proti novemu koronavirusu, močno radikaliziral. Že aprila so preprečili pristanek več ladij na otočju, na eni je zaradi tega umrlo več kot 30 ljudi. Sedaj oblasti vztrajajo pri praksi pridržanja beguncev v centrih. Vse, ki so nedokumentirani, želijo oblasti deportirati. Pred mesecem dni so že izvedle deportacije skoraj 400 državljanov Mjanmara.

V času ukrepov proti koronavirusu so oblasti v soseskah s prevladujočim begunskim prebivalstvom izvajale tudi racije. Racije so sprva upravičevali z bojem proti virusu, a obrambni minister Ismail Sabri Yaakob jih je kasneje opisal kot kontinuirano prakso odstranitve nedokumentiranih tujcev, ki se bo nadaljevala tudi po koncu ukrepov proti virusu. Vlada je prav tako razglasila vse organizacije, ki trdijo, da zastopajo Rohinge, za ilegalne.

Čeravno je retorika človekovih pravic v Evropski uniji še prisotna, se situacija Rohingov v Maleziji zdi še kako podobna tisti, v kateri so se znašli begunci po zaprtju evropskih mej. Tako lahko spet beremo novice o smrti več kot 60 ljudi na ladji ob tunizijski obali …

8.05

Nemško zunanje ministrstvo se je odzvalo na nov paket sankcij, ki jih Združene države Amerike uvajajo proti gradnji plinovoda Severni tok 2. Nemško stališče je, da bi nove sankcije predstavljale resno poseganje v evropsko energetsko varnost in suverenost Evropske unije. Gospodarski minister Peter Altmaier je celo izrazil mnenje, da so katerekoli »sankcije z ekstrateritorialnimi učinki v nasprotju z mednarodnim pravom«. Ameriški senat je potrdil nov paket sankcij proti podjetjem, udeleženim v gradnjo ruskega plinovoda pod Baltskim morjem.

Nove sankcije naj bi razjasnile in razširile že obstoječe na področjih, ki jih je Rusija skušala obiti. Ameriške kazni tako grozijo ne samo tistim podjetjem, ki bi polagala cevi, ampak se razširjajo tudi na področje zavarovalništva. Prav tako bodo v sankcije vključena pristanišča, ki bi katerikoli ladji, udeleženi pri gradnji, nudila pristan. Prvi paket sankcij je gradnjo uspel upočasniti, saj je švicarsko-nizozemsko podjetje, ki je polagalo cevi, odstopilo od projekta. Preostalih 160 kilometrov naj bi položila ruska podjetja.

Na Filipinih sta bila razžalitve obsojena direktorica in novinar spletnega portala Rappler. Maria Ressa in Rey Santos bosta, če njuni pritožbi na sodbe ne bosta uspešni, v zaporu odsedela od najmanj šest mesecev do največ šest let. Poslovneža Wilfreda Kenga, tožečo stranko, naj bi razžalila s prispevkom, objavljenim leta 2012. V njem je Santos pisal o nekdanjem predsedniku vrhovnega sodišča Renatu Coroni in njegovih povezavah s poslovneži, tudi Kengom. Ta je na sodišču oporekal delu prispevka, ki ga povezuje s trgovino z drogami in belim blagom. Pri teh povezavah se je novinar Santos skliceval na obveščevalski vir. Novinar po mnenju sodišča teh informacij ni preveril in ni objavil mnenja druge strani. Portal Rappler se sicer spopada z mnogimi drugimi obtožbami in preiskavami, tudi o domnevnem tujem lastništvu medija in izogibanju plačila davkov. Po mnenju novinarskih organizacij gre za utišanje novinarskih glasov, kritičnih do vlade Rodriga Duterteja.

Nova vlada na Irskem bo tudi tokrat, kot je sedaj dokončno znano, brez stranke Sinn Fein. Četudi je ta na volitvah pred štirimi meseci dosegla zgodovinski uspeh s skoraj četrtino vseh prejetih glasov, bosta tudi novo vlado tvorili vse od irske osamosvojitve dominantni stranki Fianna Fail in Fine Gael, le da bosta za večino v parlamentu tokrat potrebovali še tretjo stranko, Zelene. Vodja Fianne Fail in bodoči premier Micheal Martin je potrdil, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo tri stranke uradno parafirale koalicijski sporazum. Po oceni Martina naj bi se to zgodilo še danes.