10.05

V migrantskem BritOFFu tudi danes o vračanju beguncev sosednji državi. Ponavadi govorimo, da se pushbacki dogajajo na zunanjih mejah Evropske unije, predvsem tu, na Balkanu. Tudi tokrat lahko zaenkrat še domnevno ilegalno vračanje zaznamo na robovih kontinenta, vendar gre zdaj za dve članici Unije. Resda Združeno kraljestvo izstopa iz Unije, a to ga ne odvezuje spoštovanja mednarodnega prava. Guardian pa poroča, da je britansko notranje ministrstvo začelo izvajati operacijo Sillath. Namen operacije je deportirati migrante, ki prečkajo Rokavski preliv po morju, nazaj v Francijo.

Samo prejšnji četrtek je obalna straža z gumenjakov rešila 157 ljudi. 57 jih je prepeljala v Dover, ostalih sto pa jih je nemudoma vrnila v Francijo. Število migrantov, ki želijo na Otok priti po morju, predvsem iz Calaisa, se je povečalo z začetkom lanskega leta. Britanske oblasti so namreč poostrile nadzor na običajni poti, ki poteka skozi predor, omejitve gibanja in potovanja med državama zaradi epidemije pa so zatekanje k nevarnemu načinu prečkanja preliva še povečale. Operacija Sillath naj bi bila odgovor na nove razmere. Čeprav zaenkrat ni javnih dokazov, nevladne organizacije in pravniki že opozarjajo, da migrante vračajo v Francijo, še preden bi bile njihove prošnje za azil primerno obravnavane.

Za razpihovanje žerjavice je kot vedno poskrbel nekdanji evroposlanec in klovn Nigel Farage, ki se je posnel na ribiškem čolnu ob migrantih v gumenjaku. Pri tem je obtožil Francoze, da njihove ladje spremljajo migrante iz francoskih voda v britanske, čeprav z njegovega posnetka to niti približno ni razvidno.

A Britanci Faraga sploh ne potrebujejo, saj imajo notranjo ministrico Priti Patel, ki velja za desničarko celo med torijci. Nedavno je tako pozvala Francoze, naj podprejo njene napore in dovolijo kraljestvu vračati migrante v Francijo, četudi so jih našli v britanskih vodah. Prav tako je Francija po bilateralnih dogovorih že zavezana, da prepreči nelegalen vstop migrantov v Združeno kraljestvo. Kopensko mejo so Britanci tako ali tako efektivno že premaknili na francosko ozemlje, saj imajo v Calaisu svojo nadzorno točko za kontrolo migracij. Kako bi potem lahko begunci prišli na Otok drugače kot po morju? Sporočilo notranjega ministrstva stotinam migrantov, obtičalih v Calaisu, je tako jasno: tisti, ki razmišljate, da bi k nam prišli po morju, raje premislite še enkrat.

8.05

Republikanska stranka je vložila pritožbo zoper odločitev kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma o novembrskih predsedniških volitvah po pošti. Newsom je sklenil, da morajo okrajni volilni nadzorniki vsem registriranim volivcem v Kaliforniji domov poslati volilni listič. Odločitev seveda utemeljuje s skrbjo za javno zdravje, v tožbi pa tri republikanske organizacije trdijo, da je Newsom prekoračil omejitve oblasti, ker ni pridobil strinjanja zakonodajalcev zvezne države, s tem pa naj bi kršil ustavo. Republikanci se tudi na nacionalni ravni borijo proti volitvam na daljavo, ker naj bi se tako povečala možnost prevare, po mnenju predsednika Donalda Trumpa pa naj bi glasovanje po pošti koristilo demokratski stranki. Republikanci v pritožbi trdijo, da nobena zvezna država, ki volitve redno v celoti izvaja po pošti, lističev ne pošlje avtomatično tudi neaktivnim volivcem. Višja udeležba je očitno lahko tudi škodljiva.

Venezuela in Iran, ki jima je Trumpova zunanja politika v njegovem prvem mandatu posvečala največ pozornosti, sta si znova podala roke v drobnih poskusih kljubovanja sili ZDA. Tako je v Venezuelo iz Irana prispel prvi izmed petih tankerjev z bencinom in kemičnimi aditivi. Iran Venezuela se kljub enormnim zalogam nafte na lastnem ozemlju spopada s pomanjkanjem neosvinčenega goriva, med drugim tudi zaradi sankcij ZDA, saj so Američani podjetja, ki Venezueli dobavljajo gorivo, pozvali, naj v zameno za surovo nafto tja pošiljajo zgolj dizel, ne pa čistega bencina. Sankcije ZDA so namreč prizadele obratovanje rafinerij, ki jim primanjkuje kemičnih aditivov in rezervnih strojnih delov, potrebnih za rafiniranje surove nafte. ZDA so se ob prihodu prvega iranskega tankerja uspele vzdržati posredovanja.

Nazadnje še k iranski sosedi, ki je pod ameriško okupacijo že skoraj dve desetletji. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je izrazil naklonjenost pospešitvi postopka izpustitve 2000 talibskih borcev. Poveljstvo talibov je namreč ob koncu ramazana razglasilo tridnevno premirje, da bi lahko stekla praznovanja. Gani je premirje sprejel, v prvem dnevu premirja pa tudi zares ni prišlo do spopadov. Talibi so skeptični, ali se bo izpustitev tudi dejansko zgodila. Do zdaj je vlada izpustila le okrog 1000 zapornikov, kar je petina dogovorjenega števila. Tudi do tega dogovora so pomagali priti Američani, in sicer februarja na pogajanjih v Katarju.