10.05

Pozdravljeni, zopet je z vami vaš četrtkov tehnološki BritOFF.

Raziskovalci britanskih univerz v Plymouthu in Wolverhamptonu so prejšnji teden izdali poročilo, ki dokazuje, da so določene prakse, ki jih uporabljajo videoigre, v svojem bistvu igre na srečo in da vplivajo na razvoj zasvojenosti s hazardiranjem pri igralcih. To povezavo je nakazalo dvanajst od trinajstih pregledanih študij, v katerih je sodelovalo več kot 7700 otrok in odraslih, pa tudi podrobna analiza več kot 400 britanskih igralcev, ki so jo opravili raziskovalci sami. Gre predvsem za čedalje popularnejše loot boxe, torej virtualne zabojnike, ki vsebujejo zaželene nagrade, vsebina pa se razkrije šele, ko igralec zabojnik odpre. Nagrade so lahko kozmetične, denimo nov kostum za igralčev avatar, lahko pa dejansko omogočijo prednost pri samem igranju, denimo boljše orožje. Loot boxi, ki so izšli iz brezplačnih iger za mobilne telefone, so danes prisotni v vseh žanrih videoiger, tudi v plačljivih naslovih za namizne računalnike in konzole.

Poročilo, ki ga je naročila britanska nevladna organizacija GambleAware, potrjuje, da je vsaj 40 odstotkov mladoletnikov, ki igrajo videoigre, že odprlo hazarderski virtualni zabojček. Velika večina iger, ki te zabojčke nudijo, je namenjena mlajšim od 18 let. To velja tudi za zloglasno športno videoigro FIFA založnika EA, katere cilj je zbrati čim bolj optimalno nogometno postavo za sezono. Tukaj nastopijo hazarderski paketi. Možnosti, da priigramo najbolj zaželene nogometaše, so seveda smešno majhne, konkretna verjetnost pa igralcu ni vnaprej znana. Predstavnica podjetja EA Kerry Hopkins je leta 2019 na zaslišanju pred britansko parlamentarno komisijo zatrdila, da gre zgolj za prakse presenečenja, ki naj bi bile povsem etične, nikakor pa ne za igre na srečo. Medtem pa vladna študija iz leta 2018 nakazuje, da skoraj pol milijona britanskih mladostnikov, starih med 11 in 16 let, redno igra legalne in nelegalne igre na srečo.

Analize kažejo, da zgolj pet odstotkov vseh igralcev ustvari več kot polovico vsega dobička od hazarderskih praks, pardon, praks presenečenja. Ta znaša okoli 700 milijonov funtov na leto in predstavlja že okoli tretjino vsega zaslužka založnikov videoiger. Od teh petih odstotkov največjih zapravljivcev jih ima vsaj ena tretjina resne težave z zasvojenostjo z igrami na srečo. Večina jih prav tako ne spada v najbogatejši sloj, še več, med njimi so nadpovprečno zastopani mladi moški z nižjo izobrazbo in brezposelni. Založniki za pospeševanje nakupa hazarderskih zabojčkov uporabljajo vse trike, ki jih je že izpilila industrija igralništva. Zabojčki ali pa ključi za odpiranje zabojčka so na začetku igre brezplačni, pozneje plačljivi. Igralec jih ponavadi ne kupuje neposredno, temveč najprej kupi posebno digitalno valuto, ki mu oteži nadzor nad zapravljanjem, pač po vzoru igralniških žetonov.

Britanski raziskovalci zato poudarjajo, da imajo igre na srečo v igralnicah in podobne prakse v videoigrah enake učinke na psiho igralcev, tudi če ti svojega dobitka vsaj legalno ne morejo unovčiti za resnični denar. Belgijska komisija za igre na srečo je tako že leta 2018 prepovedala uporabo loot boxov v videoigrah, kazen za neupoštevanje odredbe pa je 800 tisoč evrov. Raziskovalci so zato pozvali Veliko Britanijo in države EU, naj svoje zakonodaje o igrah na srečo poenotijo in vanje vključijo tudi regulacijo hazardiranja znotraj videoiger, ki za zdaj poteka praktično brez omejitev.

8.05

Sodišče v Ankari je 32 nekdanjih pripadnikov turške vojske, večinima častnikov, obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri domnevnem neuspelem vojaškem udaru leta 2016. Na krajše zaporne kazni, do 16 let, pa so obsodili še 106 nekdanjih vojakov. Zaradi sodelovanja pri vojaškem udaru je bilo do sedaj obsojenih že več kot 2500 ljudi, službo pa je izgubilo več kot 100 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Obračunavanje z domnevno nelojalnimi vojaškimi elementi pa ni rezervirano za pučiste. V ponedeljek so namreč turške oblasti aretirale deset upokojenih generalov, ki so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje načrtovani trasi Istanbulskega prekopa. Obtoženi so bili poskusa političnega državnega udara.

Nemiri v Severni Irski se stopnjujejo. Lojalisti, ki zaradi trgovinskih sporazumov, povezanih z brexitom, protestirajo že šesti dan, so v Belfastu z molotovkami in kamni napadli avtobus javnega prevoza. Severnoirska policija je posledično zaprla bližnji prehod med lojalistično četrtjo Shankill Road in nacionalistično četrtjo Springfield Road. Napetosti povzročajo carinski pregledi dobrin, ki prečkajo Irsko morje, pa tudi nedavna odločitev pristojnih organov, da voditeljev stranke Sinn Fein zaradi udeležbe na pogrebu Bobbyja Storeya, pripadnika IRE, zaradi kršitve ukrepov proti covidu-19 ne bodo preganjali.

Evropska agencija za zdravila EMA je sporočila, da so primeri krvnih strdkov in zmanjšanega števila trombocitov redek stranski učinek cepljenja s cepivom podjetja AstraZeneca. Agencija države EU kljub temu poziva, naj nadaljujejo s cepljenjem, saj naj bi bile koristi varovanja pred okužbo večje od tveganja za neželene zaplete. Prav tako ni predpisala nobenih omejitev glede prejemnikov cepiva, recimo glede na spol ali starost. Zdravstveni minister Janez Poklukar je za oblikovanje slovenskih smernic zadolžil NIJZ, AstraZeneca pa je trenutno namenjena prebivalcem, starim od 60 do 65 let. Agencija je sicer pretresala 169 primerov krvnih strdkov, opravljenih cepljenj z AstraZeneco pa naj bi bilo 34 milijonov.