10:05 Surovine

Pozdravljeni v drugem četrtkovem Britoffu, v katerem se spuščamo na dno dobavnih verig in vam podajamo novice iz sveta surovin. Tokrat se posvečamo palmovemu olju. Evropski parlament je nedavno sprejel resolucijo, s katero Evropski komisiji predlaga prepoved uporabe palmovega olja v biogorivih, poleg tega pa tudi strožje ukrepe za zagotavljanje sledljivosti ter socialne in okoljske vzdržnosti praks, uporabljenih pri pridobivanju v Evropsko unijo uvoženega palmovega olja.

Palmovo olje sestavlja vedno večji delež biogoriv, uporabljenih v Evropi. Leta 2010 je palmovo olje sestavljalo 6 odstotkov evropskega biogoriva, leta 2014 pa že skoraj tretjino. Medtem pa okoljevarstvene organizacije, med njimi Transport and Environment, ugotavljajo, da je uporaba palmovega olja v gorivih okoljsko bolj problematična od fosilnih goriv. Pri tej analizi se namreč poleg neposrednega izpusta toplogrednih plinov upošteva tudi posredni izpust, ki nastane z izsekavanjem gozda za namen pridobivanja zemlje za plantaže oljnih palm. Evropsko biogorivo iz leta 2014 naj bi bilo tako v podnebnem smislu 80 odstotkov bolj škodljivo kot fosilno gorivo.

Oljna palma je problematična tudi s socialnega vidika. Zemlja, na kateri stojijo plantaže, je namreč mnogokrat predmet konfliktov med podjetji, ki si jo formalno lastijo, in okoliškim prebivalstvom, ki se do nje čuti upravičeno. Študije – med njimi tudi raziskava britanske vladne organizacije UK Aid – palmovo olje opredeljujejo kot enega izmed večjih razlogov za deforestacijo v državah v razvoju, pri tem pa tudi pravice okoliškega prebivalstva mnogokrat niso upoštevane. Zato Evropski parlament predlaga uvedbo enotnega sistema certificiranja vzdržnosti in socialne pravičnosti praks pridobivanja te surovine.

Na sprejem sicer nezavezujoče resolucije Evropskega parlamenta, ki jo je predlagala poslanka češke komunistične stranke Katerina Konečna, sta se že odzvali Malezija in Indonezija, ki sta tudi največji svetovni izvoznici palmovega olja, Evropska unija pa je njun drugi največji izvozni trg. Napovedali sta sestavo skupne odprave v Evropski parlament, katere naloga bo ustaviti namere Evropskega parlamenta. Po besedah indonezijskega ministra za gospodarstvo za zdaj ne razmišljajo o kompromisih.

8:05 Jutranje novice

Ulice Caracasa in drugih venezuelskih mest je preplavilo več sto tisoč ljudi, ki so se udeležili shodov proti tamkajšnjemu predsedniku Nicolasu Maduru ter protishodov njemu v podporo. Umrla sta najmanj dva človeka, oba pod streli zamaskiranih motoristov. Povod za zadnje proteste proti Maduru je nedavna odločitev vrhovnega sodišča, da parlamentu začasno vzame zakonodajno funkcijo zaradi domnevnih nepravilnosti pri imenovanju dveh poslancev. Vrhovno sodišče je sicer kasneje, po posredovanju predsednika Madura odločitev spremenilo.

Iran je imenoval novega veleposlanika v Iraku. To bo postal Iraj Masjedi, sicer general v Revolucionarni gardi in nekdanji svetovalec vodje enot Quds, ki so v okviru Revolucionarne garde zadolžene za operacije izven Irana. Enote Quds so aktivne v Iraku, predvsem v bojih proti Islamski državi.

Severna Koreja je našla novo zaveznico. Na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi obsodila zadnji severnokorejski raketni preizkus, je namreč veto vložila Rusija. Slednja je namreč želela vključiti besedilo o potrebnosti iskanja diplomatskih rešitev, ki je bilo vključeno tudi v zadnjo resolucijo o Severni Koreji iz lanskega leta. Združene države Amerike so takšnemu besedilu nasprotovale. Kitajska, sicer tradicionalno najmočnejša zaveznica Severne Koreje, je besedilo resolucije podprla.