Ob 10.00

Ruski predsednik Vladimir Putin se je od začetka vojne v Ukrajini primerjal s Petrom Velikim, največjim carjem v zgodovini Rusije. Peter je poleg vsega drugega velikega, kar je storil, premagal Švedsko in zgradil Sankt Peterburg, ki je Putinovo rojstno mesto. Po Putinovih besedah se resda morda zdi, da je Peter nekaj Švedski vzel. Vendar ni vzel ničesar, je govoril letos Putin, vrnil je, kar je bilo ruskega. Podobna naloga je po Putinovih besedah na ramenih Rusov tudi danes. 

Putin lahko med vojno zelo preprosto sprejema ne samo odloke, ampak tudi zakone s polno veljavo, saj ima njegova stranka več kot dvotretjinsko večino v dumi. Duma je danes predstavniško telo, voljeno po proporcionalnem volilnem sistemu. Za časa Petra Velikega pa je bila duma vse prej kot zgolj orodje carja. Ne nazadnje je prav Peter, veliki modernizator, oblast dumi vzel in jo prenesel na senat. A to je lahko izvedel šele po dolgih bojih ruskih carjev z bojarji, plemiči, ki so imeli na dvoru in pri opravljanju vojaške službe odločilen vpliv. Glavni pa so bili bojarji tudi v dumi. 

Dumo v drugi polovici 17. stoletja, ko so bili bojarji na vrhuncu moči, je zgodovinar Paul Bushkovitch opisal tako: Zdi se, da je bila duma lokus pomembnega odločanja, vsaj formalno, a o njej vemo zelo malo. Zdi se, da so bili zakoni in odločitve, povezani z vojsko in imenovanjem civilnih funkcionarjev, zadeva carja. Vprašanja financ in zemlje pa so bila tudi že stvar bojarjev in diskusij v dumi. Prav tako so bile zunanje zadeve v veliki meri pod okriljem dume. S tujimi veleposlaniki so se pogajali odbori bojarjev, ne car ali njegov veleposlanik. V dumi so celo na glas brali tuje časopise. Več kot to pa ne moremo reči. Vprašati se po tem, ali je bila duma omejitev carjeve moči, pomeni vprašati se po nečem, na kar ne moremo odgovoriti, in se tega morda ne bi smeli spraševati.

V primerjavi s sodobnimi časi duma seveda ni bila predstavniško telo. Bila je svet plemstva. Paul Bushkovitch jo opisuje tako: Na vrhu hierarhije v dumi so bili bojarji, pod njimi okolniči in dvorjani. Najnižje pa so bili sekretarji, ki so tudi opravljali pisarniške funkcije na dvoru, kot je vodenje financ.

Ob 8.00

Turška vlada je zaradi zastav Delavske stranke Kurdistana na spominskem shodu na zagovor poklicala francoskega veleposlanika v Turčiji. Več sto ljudi se je na ulicah Pariza poklonilo trem žrtvam petkovega strelskega napada. Po navedbah predstavnikov organizacije Demokratični kurdski svet v Franciji so bile vse tri žrtve kurdski aktivisti. Nekateri protestniki so se shoda udeležili z zastavami Delavske stranke Kurdistana oziroma PKK, ki je v Turčiji prepovedana, njeni člani in simpatizerji pa preganjani. Na to so se v Ankari odzvali in francoskemu veleposlaniku izrazili nezadovoljstvo nad ravnanjem francoskih oblasti, saj naj bi se po njihovem prepričanju na dogajanje nezadostno odzvale. Od Francije tudi zahtevajo, da PKK-ju ne dopusti izvajati zahrbtne antiturške propagande. Domnevnega storilca je včeraj zaslišal preiskovalni sodnik in mu odredil pripor, ker je osumljen umora na podlagi rase, narodnosti ali vere in nedovoljenega posedovanja orožja. 

Predsednik največje ruske banke Sberbank Aleksander Vedjakin je sporočil, da bo banka ob začetku prihodnjega leta zaprla pisarno v Združenih arabskih emiratih. Vedjakin je kot razlog navedel zahodne sankcije proti Rusiji. Banka naj bi bila sicer še vedno na voljo tamkajšnjim strankam. Hkrati je sporočil, da nameravajo do konca prihodnjega leta odpreti pisarno na Kitajskem. Evropska unija in druge zahodne države so po ruskem napadu na Ukrajino Sberbanku zamrznile vsa sredstva na zahodu in prepovedale transakcije z banko. Kmalu po tem je Sberbank vrata zaprla tudi v Sloveniji, po hitrem postopku in smešni ceni pa jo je kupila Nova Ljubljanska banka.

Ob 9.00

Perujska policija je aretirala šest posameznikov, med katerimi so trije policijski generali. Vsi so osumljeni korupcije v okviru preiskave proti nekdanjemu predsedniku Pedru Castillu. Državno odvetništvo trdi, da je v okviru velike preiskovalne operacije ugotovilo, da je Castillova vlada dovolila nepravilna napredovanja policijskih in vojaških častnikov. Aretirani policijski generali naj bi po navodilih predsednika v zameno za denar napredovanja odobrili. Preiskovanci pa trdijo, da gre za staro zadevo, ki so jo že preiskovali, a odkrili ničesar, ter da gre za političen pregon. Castillo je po odstavitvi s strani kongresnikov in policijski aretaciji še vedno v priporu.

 

Tajvanska vlada je sporočila, da je Kitajska vdrla v tajvanski pomorski in zračni prostor. Prek tajvanskega identifikacijskega območja zračne obrambe naj bi v 24 urah poletelo 71 letal, in kot trdijo tajvanske oblasti, so bila med njimi tudi bojna in brezpilotna letala. Tajvanska uradna tiskovna agencija je to označila za največji kitajski vdor do zdaj. Tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe ni zračni prostor Tajvana, ampak enostransko določen prostor, v katerem oblasti izvajajo nadzor nad zračnim prometom. Ni čudno, da kitajska letala območje redno preletavajo, saj je Tajvan območje začrtal kar prek celinske Kitajske. Območja ne opredeljuje nobena mednarodna pogodba in ne priznava nobena mednarodna organizacija.

Vir slike: World Economic Forum, flickr, creative commons