8:05

Ulice več ameriških mest so proti večeru po lokalnem času zasedli protestniki, ki novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa ne priznavajo za svojega. Nezadovoljstvo s kandidatovim seksizmom in rasizmom so izražali v New Yorku, Filadelfiji, San Franciscu, Seattlu, Chicagu in drugih mestih.

V Jeruzalemu, kjer vsaj uradna izraelska politika pozdravlja Trumpovo zmago, je prišlo do ponovnega vdora izraelskih naseljencev v mošejo Al- Aksa v vzhodnem delu mesta. Približno 100 Izraelcev naj bi imelo pri tem tudi podporo izraelskih varnostnih sil. Del izraelske javnosti in politike se zavzema za vpeljavo izvajanja judovskih ritualov v mošeji, kar je trenutno prepovedano.

Mednarodna organizacija za migracije poroča, da je od začetka ofenzive na Mosul domove zapustilo 42 tisoč ljudi. Ofenziva na tretje največje iraško mesto poteka zadnje tri tedne, v zadnjem tednu pa potekajo boji v samem mestu.

10:05 Surovine

Tajska vlada je naznanila vzpostavitev nekaj več kot 3 milijarde evrov vrednega programa, katerega namen je dvigniti ceno riža, s tem pa dohodek kmetov. Približno tretjina tega denarja bo namenjena posojilom in subvencijam za kmete, ostalo pa posojilom za proizvodne obrate. Pogoj za ta posojila in subvencije pa bo, da kmetje in industrija riža ne prodajo takoj, temveč ga od 3 do 6 mesecev skladiščijo.

Namen tajske vlade je, da bi s skladiščenjem riža umetno zmanjšala ponudbo na svetovnem trgu in s tem dvignila cene. Nato bi po povišani ceni riž prodali. Tajska je za Indijo druga največja izvoznica riža na svetu, njen izvoz v vrednosti približno 5 milijard evrov pa predstavlja dobro petino svetovnega izvoza.

Shema se na prvi pogled morda zdi smiselna. A tajska vlada česa takšnega ne počne prvič. Zelo podobno shemo je uvedla tudi bivša premierka Jingluk Šinavatra ob nastopu na funkcijo leta 2011. Razlika je bila v tem, da vlada takrat ni dajala posojil, temveč je neposredno odkupovala riž od kmetov po višji ceni v upanju, da ga bo kasneje prodala. Shema se ni izšla po načrtih tajske oblasti. Izpad tajskega izvoza riža sta hitro nadomestila Indija in Vietnam. Cena riža se ni dvignila, v državi pa je ostalo 18 milijonov ton uskladiščenega riža, ki ga je kasneje stežka odprodala po mnogo nižjih cenah od predvidenih in imela izgubo v višini približno 7,5 milijarde evrov.

Tajska vojaška oblast, ki je nasledila vlado Jingluk Šinavatra /jInglak šInauat/, je omenjeno shemo ostro kritizirala, bivši premierki pa je zaradi malomarnosti pri upravljanju z njo tudi sodila. Sodišče ji je nedavno naložilo kazen v višini približno milijarde dolarjev.

Zdaj se ta ista oblast spušča v zelo podobno shemo. Razlog za to gre iskati v političnih vodah. Gojenje riža je skoncentrirano predvsem na območju severno od Bangkoka, kmetje, ki ga pridelujejo, pa tvorijo jedro politične baze bivše premierke Jingluk Šinavatra in pred njo njenega brata ter prav tako bivšega premierja Taksina Šinavatre. Ti isti kmetje tvorijo tudi jedro politične opozicije trenutni vojaški oblasti. Po smrti tajskega kralja pred mesecem dni in v času politično občutljivega postopka nasledstva je slednja očitno presodila, da je shema kopičenja zalog riža, čeprav iz poslovnega vidika vprašljiva, politično gledano potreben sladkorček.