Pozdravljeni v torkovem tehnološkem BritOFFu. Če ste marljivo spremljali včerajšnji Studio 9. maja, boste morda lahko uganili tudi naš današnji tehno vpogled. Najslavnejši slovenski filozof Slavoj Žižek, tokrat gost Marcela Štefančiča, je med jezdece apokalipse ob vojni in bolezni umestil tudi popoln digitalni nadzor nad človekom v obliki možganskih vsadkov.

Žižkove filozofske skrbi seveda letijo na ameriško podjetje Neuralink, ki ga je leta 2016 ustanovil vsepovsod prisotni in zdaj že zloglasni Elon Musk. Podjetje se ukvarja z izdelavo možganskih vsadkov in razvojem možgansko-računalniškega vmesnika, ki s pomočjo algoritmov omogoča povezavo med človekom in mašino. Musk že zdaj napoveduje velike preboje pri zdravljenju nevroloških obolenj in pozneje vsega po spisku, dolgoročno pa v tej tehnologiji vidi način, kako združiti človeka in umetno inteligenco. Dolgoročni načrti skrbijo humaniste in filozofe, seveda pa so tudi odlična osnova za teoretike zarot.

Neuralink pa kljub odlični promociji vendarle ni nekaj izjemnega. Glavna ambasadorja podjetja sta zaenkrat testna osebka – pujsa Gertrude in opica Pager, ki sta dokazala, da vsadki v velikosti kovanca, ki jih sestavlja 1024 elektrod, znajo brati njune možganske signale in jih tudi pretežno pravilno tolmačiti. Opica je tako brezstično igrala preprosto videoigro Pong. A nič od tega ne predstavlja znanstvenega preboja. Skupina znanstvenikov nevrološkega oddelka Brown University je že leta 2002 v reviji Nature objavila, da je njihova testna opica uspešno brezstično premikala kazalec miške na zaslonu. Omejeni poskusi povezave možganskih nevronov z brezstičnim premikanjem predmetov pa obstajajo že od 60-ih let prejšnjega stoletja.

Neuralink ima dandanes vsaj dva močna konkurenta, ameriški podjetji Blackrock in Synchron. Obe že imata dovoljenje za testiranje svojih vsadkov in vmesnikov na ljudeh. Dovoljenje izdaja ameriška Uprava za hrano in zdravila, zaenkrat predvsem za zdravljenje paraliziranih bolnikov. Blackrock ima trenutno okoli 35 testnih oseb, svoje vsadke, ki jih kirurško vstavijo v možgane, pa razvijajo že več kot deset let. Drugačen pristop ubira Synchron, zaenkrat na samo enem pacientu. Njihov vsadek namreč ni kirurško vstavljen, temveč v možgane potuje skozi žile po metodi vstavljanja žilnih opornic. Neuralink tukaj precej zaostaja, saj šele išče raziskovalca, ki bi lahko prevzel študije na ljudeh, čeprav je Musk prve človeške vsadke obetal že pred dvema letoma. Od morebitnih povezav z umetno inteligenco smo še zelo zelo oddaljeni.

Filozofi torej nimajo apokaliptičnih razlogov za skrb? Kratkoročno zagotovo ne, ostajajo pa odprta druga vprašanja. Nevladna organizacija proti testiranju na živalih Physicians Committee for Responsible Medicine je Neuralink denimo obtožila, da je z malomarnimi operacijami testnim opicam povzročil nepotrebno trpljenje. Ob tem pa niso imeli niti dostopa do vseh informacij, saj se je pogodbeni izvajalec testiranja, UC Davis, izgovarjal, da gre za intelektualno lastnino Neuralinka.

Prav tako niso razrešena vprašanja, kakšna je življenjska doba vsadkov, kakšne so posledice odstranitve in kakšne so sploh pravice pacienta, če gre proizvajalec vsadkov v stečaj.

Torej, potrebujemo filozofe in regulatorje.