Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. V zadnji lokalni ediciji minulega leta smo v BritOFFu poročali o zapletih pri prenovi Hotela Brdo na Brdu pri Kranju. Če se je na podlagi prejetih prijav na tretji ponovljeni razpis za javno naročilo prenove objekta takrat na podlagi najnižje cene kot najverjetnejšega izvajalca omenjalo Makro 5 gradnje, je sedaj tudi uradno znano, da bo dela izvajalo prav to podjetje. Javni gospodarski zavod Protokolarne stortive, krajše JGZ Brdo, je prejšnji teden z njim namreč le sklenil poldvanajsti milijon evrov vredno pogodbo za izvedbo prenovitvenih del.

Ta bodo okvirno stekla z 20. januarjem in bodo trajala 130 dni, saj morajo biti po pogodbi zaključena 10. junija. Razlog za hitenje - namesto v sprva predvidenih osmih bo morala biti sedaj prenova zaključena v nekaj več kot štirih mesecih - je očiten: Slovenija bo v drugi polovici tega leta, natančneje 1. julija, od Portugalske prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, brez prenovljenega Hotela Brdo pa bi ostala tudi brez osrednjega protokolarnega objekta v državi.

Po zastavljenem terminskem planu se bodo dela začela z dokončnim praznjenjem prostorov, rušenjem in polaganjem instalacij. Vzporedno z njimi bo potekala postavitev vzorčne sobe, ki bo služila za preizkus materialov, ki morajo biti naročeni najkasneje do začetka marca. V JGZ Brdo ocenjujejo, da jih najtežje obdobje prenove čaka na začetku, saj bodo dela oteževale zimske razmere, zaradi česar bodo ta najprej stekla v notranjosti, v ugodnejših vremenskih pogojih pa bosta sledili še menjava strehe in fasade.

Projekta prenove sicer niso zaznamovali le zapleti glede izbire izvajalca del, temveč tudi izbira arhitekturne rešitve, na podlagi katere bodo dela sploh potekala. Kot zagotavlja vršilec dolžnosti direktorja JGZ Brdo Marjan Hribar, ostaja zdaj zastavljeni projekt skladen z načrti arhitekturnega biroja Esplanada, prav tako ni težav z gradbenim dovoljenjem, ki so ga na Brdu pred začetkom del le uspeli pridobiti. O tem, kako bo Hotel Brdo videti po obnovi in komu vse bo namenjen, je Hribar v Prvem dnevniku prejšnji teden povedal naslednje:

Izjava 

Kot prevelik izziv se je vendarle izkazal center dobrega počutja, saj bodo namesto postavitve novega obstoječega le obnovili.

Hribar se gotovo nadeja, da bo prenova Hotela Brdo tekla v zastavljenih rokih in brez “presenečenj”, vendar ta napoveduje na nekaterih drugih področjih, vezanih na predsedovanje Slovenije Svetu EU.

Izjava

Če ne drugega, bodo vsaj jedli dobro.

Ob 8. uri

V predstavniškem domu ameriškega kongresa Združenih držav Amerike so demokrati ponovno sprožili postopek ustavne obtožbe zoper predsednika Donalda Trumpa. Gre za precedens, saj se v zgodovini ZDA noben predsednik ni soočil z dvema ustavnima obtožbama, ki sta Trumpa doletali v vsega enem mandatu. Prvo so demokrati vložili leta 2019 zaradi spodbujanja ukrajinskih oblasti pri uvedbi preiskave zoper takrat še predsedniškega kandidata, danes pa izvoljenega predsednika Joeja Bidna, druga pa Trumpa bremeni pozivanja k vstaji. Odločitev, da se poslužijo instituta ustavne obtožbe, so demokrati sprejeli, potem ko so republikanci blokirali resolucijo, v kateri Mika Penca in ministrski kabinet pozivajo, da Trumpa odstavijo v skladu s 25. amandmajem ustave, ki predvideva odstavitev predsednika zaradi opravilne nesposobnosti. Ker se z Bidnovo prisego v sredo, 20. januarja, prihodnji teden v ZDA obeta menjava oblasti, gre poskus impičmenta Trumpa razumeti predvsem kot način, s katerim želijo demokrati ostro nastopiti proti zasedbi Kapitola in mu čez štiri leta onemogočiti ponovno kandidaturo na predsedniških volitvah.

Do takrat se bo bodoča Bidnova administracija pri vodenju zunanju politike primorana soočati tudi z odločitvami, ki jih je odhajajoča Trumpova sprejela v svojem skorajšnjem izteku. Eno izmed njih je naznanil zunanji minister Mike Pompeo, in sicer da so ZDA seznam držav podpornic terorizma podaljšale s ponovno vključitvijo Kube. Kot razlog za uvrstitev Kube na omenjeni seznam je Pompeo navedel, da je država, katere vodstvo največja izvoznica demokracije še vedno označuje za Castrov režim, večkrat zaporedoma nudila podporo terorističnim dejanjem, s tem ko je njihovim povzročiteljem nudila varen pristan. Kuba se na seznam držav podpornic terorizma spet uvršča po letu 2015, ko je takratni predsednik Barack Obama obnovil diplomatske odnose med Washingtonom in Havano ter jo z njega odstranil. Bidna, tedanjega podpredsednika, sedaj čaka težje delo pri normalizaciji razmer med državama, za kar se v okviru tesnejšega sodelovanja s Kubo tudi zavzema.

Ustavno sodišče je s šestimi glasovi proti trem zadržalo izvrševanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v obdobju od letošnjega leta do leta 2026. Do odločitve ustavnih sodnikov, ki bo sprejeta absolutno prednostno, bo Ministrstvo za obrambo izvajalo le tiste naložbe v Slovensko vojsko, ki so predvidene ter v proračunu že zagotovljene za letošnje in prihodnje leto; njihova vrednost znaša nekaj več kot 237 milijonov evrov. Tako bo onemogočeno le sklepanje pogodb, katerih obveznosti presegajo obdobje sprejetega proračunskega okvirja, za kar je pravno podlago nudil omenjeni zakon. Njegovo izvrševanje bi, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo huje škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon do končne odločitve ne bi izvrševal. Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili v stranki Levica, ki je vložila ustavno presojo zakona, medtem ko je Mors v odzivu poudaril nesorazmernost odločitve, saj to pomeni začasno ustavitev aktivnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti.