Ob osmih

Mehiški predsednik Pena Nieto je odpovedal obisk Združenih držav Amerike. Nenadno odpoved obiska je izzval tvit ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v katerem je Nietu sporočil, da je bolje, če obisk odpove, če ne namerava plačati gradnje zidu na ameriško-mehiški meji. Trump je v sredo podpisal prve odloke za gradnjo 3200 kilometrov dolgega zidu na meji z Mehiko, na kar se je Nieto ostro odzval z zavrnitvijo kakršnega koli financiranja gradnje.

Gambijski predsednik Adama Barrow se je vrnil v domovino. Barrow je bil za predsednika izvoljen 1. decembra lani, 19. januarja pa je zaprisegel na gambijskem veleposlaništvu v Senegalu, kamor se je zatekel, ker bivši predsednik Yahya Jammeh navkljub začetnemu pripoznanju lastnega poraza na volitvah ni želel odstopiti s položaja. V soboto je Jammeh po večurnih pogajanjih privolil v odhod iz države.

Izraelske oblasti so odobrile gradnjo dodatnih 153-ih domov za priseljence v priključenem vzhodnem Jeruzalemu. Podžupan Jeruzalema Meir Turgeman je v vzhodnem Jeruzalemu sicer napovedal gradnjo okvirno 11.000 novih domov. Stopnjevanje novih gradenj pa je utemeljil z razrešitvijo pritiskov, do katerih je prišlo s koncem mandata administracije bivšega ameriškega predsednika Baracka Obame. Samo v nedeljo so odobrili gradnjo 566-ih novih domov v vzhodnem Jeruzalemu, v torek pa 2500 domov za naseljence na Zahodnem Bregu.

Včerajšnje neformalno srečanje notranjih ministrov držav Evropske unije na Malti ni obrodilo kompromisa. Osrednja tema srečanja je bila azilna reforma, po kateri bi se v primeru krize migrante samodejno razporejalo med državami članicami. Osrednje nesoglasje srečanja je bilo v tem, da so države z največ migranti pozivale k vzpostavitvi minimalnih kvot migrantov za vsako posamezno članico, medtem ko države z manj migranti kvotam odločno nasprotujejo.

Državni zbor je včeraj s krepko večino sprejel novelo Zakona o tujcih. S 47 glasovi za in 18 glasovi proti je bila tako sprejeta novela, ki vladi omogoča, da v primeru spremenjenih razmer na področju migracij Državnemu zboru predlaga uveljavitev ukrepov.  V svoji najbolj sporni točki zakon za migrante, ki ne posedujejo dokumentov, vzpostavlja popolno zaporo državne meje, četudi bi slednji želeli zaprositi za mednarodno zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo.

Ob desetih

V začetku tedna so Evropski parlament nagovorili predstavniki sindikatov voznikov tovornjakov, ki se zavzemajo za odpravo zakonodajnih vrzeli v primeru transportnih voznikov dobrin med državami Evropske unije. Slednji so slovenski komisarki Violeti Bulc, ki stoji na čelu komisariata za transport, izpostavili problem nizkih plač in eksploatacije, s katero se vozniki tovornjakov srečujejo. Problematizirali so predvsem službena potovanja znotraj območja Evropske unije v dolžini do tedna dni, v času katerih vozniki niso deležni socialno-delavskih pravic držav, v katerih se gibljejo med opravljanjem svojega dela. Še pred začetkom legalne reforme na omenjenem področju, ki je načrtovana za mesec maj, je komisarka Violeta Bulc izpostavila, da so ravno podjetja, ki delujejo na principu poštnega nabiralnika, glaven vzrok napetosti med državami z večjim ali nižjim življenjskim standardom v Evropski uniji. Kot se je že predhodno izrekla Bulc, išče rešitev med vozniki, ki so zaposleni v podjetjih s sedeži v državah članicah Evropske unije z nižjim in višjim življenjskim oziroma plačilnim standardom. V torek je zavrnila možnost liberalizacije evropskih pravil o kabotaži, ki voznikom tovornjakov, ki v tujini delajo do sedem dni, zagotavlja podvrženost nacionalnim zakonom njihovih lastnih držav.

Evropski komite za okolje, javno zdravje in varnost hrane, krajše ENVI, je ob spremembi osnutka Zakona o uravnavanju odpadkov izpostavil pričakovane spremembe na področju ravnanja z odpadki. Delež recikliranih odpadkov naj bi tako iz današnjih 44 odstotkov do leta 2030 narasel na 70 odstotkov. Prav tako naj bi se število črnih odlagališč zmanjšalo na zgolj 5 odstotkov. Predsednica komiteja ENVI Simona Bonafe je opozorila, da gre za obnovitev načrta, ki ga je komite predlagal že v letu 2014. Izpostavila pa je tudi vpeljavo trenutno še neznanih mehanizmov, ki državam z nižjim povprečjem recikliranih odpadkov ne bodo omogočali odstopanj od predvidenih norm. Osnutek zakona do leta 2030 predvideva znižanje deleža komunalnih odpadkov na zgolj 10 odstotkov trenutnega deleža. Predvideno je tudi do 5-letno odstopanje pri dosegu standardov, ki jih določa osnutek zakona, pri državah, ki odvržejo več kot 65 odstotkov odpadkov. To so na primer Ciper, Hrvaška, Grčija, Latvija, Malta in Romunija. Osnutek nove standarde uvaja tudi na področju odpadne hrane, katere količino trenutno na letni ravni ocenjujejo na 180 kilogramov na prebivalca. Tako osnutek načrtuje 50 odstotno zmanjšanje količine odpadne hrane do leta 2030. O navedenih predlogih bodo v Strasbourgu glasovali v mesecu marcu. .

Evropska komisija je zavrnila predlog sklenitve dogovora o migraciji z Libijo, zastavljenim na podobni osnovi kot v primeru lanskega dogovora med Evropsko unijo in Turčijo. Vodja evropske zunanje politike Federica Mogherini je predlog zavrnila z ugovorom, da gre za situacijo, ki je popolnoma drugačna kot v primeru dogovora s Turčijo, ter predstavila načrt, ki predvideva povečanje usposabljanj libijske obalne straže s strani Evropske unije. Naravnanost komisije je malteški premier Joseph Muscat označil kot korak nazaj in potezo oklical za morebitni usodni korak k splošni migrantski krizi. Otoška država je namreč v začetku leta prevzela predsedovanje Evropski uniji s ciljem razrešitve notranjih evropskih delitev na podlagi problema migracij. V naslednjem tednu bo Malta gostila srečanje vrhovnih predstavnikov držav članic Evropske unije, na katerem pod pretvezo zmanjšanja števila smrtnih žrtev, ki se zgodijo med prečkanjem morja iz Severne Afrike v Italijo, nameravajo sprejeti urgentne ukrepe za zajezitev migracij iz te regije. Zgolj v lanskem letu naj bi na tej poti življenja izgubilo približno pet tisoč ljudi, na ciljni kontinent pa je v lanskem letu prispelo rekordnih 181 tisoč oseb, pri čemer naj bi jih več kot 90 odstotkov prišlo iz Libije. Bivša italijanska zunanja ministrica Mogherini je v obravnavanem načrtu napovedala, da bo 200 milijonov evrov sredstev namenjenih zaostrovanju nadzora nad migracijami med Libijo in Evropsko unijo, od tega pa 3,2 milijonov evrov izvedbi programov za usposabljanje libijske obalne straže. Del denarja bo namenjen tako imenovanim »prostovoljnim vrnitvam« in naj bi z razširitvijo že obstoječega programa IOM omogočal lažje vrnitve iz Libije v države izvora. V Libiji naj bi po trenutnih ocenah prebivalo  približno milijon migrantov, ki so prvotno večinoma iz sosednjega Egipta, Nigerije in Sudana.  

Komite za notranjo trgovino in zaščito potrošnikov Evropske unije je odobril predloge za spremembe evropskega Zakona o strelnem orožju. V spremembah se zavzemajo za zaostritev nadzora nad orožjem, katerega uporaba je upravičena v primeru slepih strelov, in nad orožjem, ki je uradno onemogočeno, a neustrezno, kot se je izkazalo v primeru zadnjega terorističnega napada v Parizu. Dodatne zaostritve pa so v državah članicah predvidene tudi pri izdajanju ali obnavljanju dovoljenj za uporabo strelnega orožja. V spremembah se tako zavzemajo za vzpostavitev podrobnejših pogojev, ob izpolnitvi katerih lahko določena oseba pravno poseduje orožje in ga prenaša med državami Evropske unije. V Evropskem parlamentu bodo o osnutku zakona glasovali v mesecu marcu, državam članicam pa bo nato omogočeno 15 mesečno obdobje za vpeljavo novih pravil v državne zakonodaje. Več o osnutku  pove Vicky Ford, ki je vodila pogajanja o spremembi Zakona o strelnem orožju.

Izjava

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.