Tehno

Tema današnjega Tehno britoffa je dogajanje na trgu kapitala, ki stoji za današnjim in prihodnjimi tehnološkimi korporacijami. V zadnjem času je največji investitor v tem sektorju japonsko podjetje Softbank, ki ga je v začetku osemdesetih let ustanovil japonski poslovnež korejskega rodu Masajoši Son. Masajoši Son velja za drugega najbogatejšega Japonca, hkrati pa je tudi svetovni rekorder v izgubi premoženja. Ob koncu prvega internetnega balona okoli leta 2000 je namreč izgubil okoli 70 milijard dolarjev. Opomogel si je predvsem na račun partnerstva z nekdanjim rivalom Googla Yahoojem, ki je skupaj s Softbankom ustanovil Yahoo Japonska, ki ga je vodil Masajoši Son.

Kljub temu da je Yahoo že zdavnaj izgubil bitko z Googlom za mesto dominantnega spletnega iskalnika, je Yahoo Japonska postalo cvetoče podjetje. Je najbolj obiskan spletni portal na Japonskem in ima tam več spletnega prometa kot na primer Youtube. A še bolj dobičkonosna kot spletni portal je bila za Yahoo Japonska investicija v kitajskega spletnega trgovca Alibabo. Leta 1999 je namreč Masajoši Son preko Softbanka v Alibabo vložil 20 milijonov evrov in s tem dobil skoraj tretjinski lastniški delež. Ta  naložba je Softbanku prinesla več kot 100 milijard evrov.

V času naslednjega borznega buma tehnoloških podjetij, ki smo mu priča v zadnjem desetletju, je Softbank pridobil velike lastniške deleže v številnih ameriških podjetjih, na primer Facebook, Uber, Nvidia in Slack. Prevzel je tudi angleško podjetje ARM, ki je odgovorno za praktično vse mikroprocesorje v pametnih telefonih, drugih pametnih napravah, in za mikrokontrolerje.

Pred dvema letoma se je Masajoši Son odločil, da je čas za večje podvige. Ustanovil je sklad zagonskega kapitala Vision Found, ki je vsaj desetkrat večji od katerega koli sklada tega tipa. Ti skladi ne kupujejo delnic in drugih vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče kupiti na odprtem trgu, ampak investirajo v podjetja, ki še niso delniške družbe. Te investicije so precej manj transparentne in podvržene bolj ohlapnemu nadzoru. Večino kapitala za Vison Found je prišlo iz državnih skladov z nafto bogatih zalivskih držav. 45 odstotkov kapitala sklada je prispevala Savdska Arabija.

Vision Found v svojih bilancah izkazuje letni donos skoraj trideset odstotkov. To lahko doseže zgolj s prodajo deležev v podjetjih, ko ta začnejo trgovati na borzi. Velika večina podjetij, v katera so vlagali, namreč ne ustvarja dobička. Uber na primer ustvari več milijard evrov izgube na četrtletje. Na borzo je vstopil v začetku letošnjega leta pri tržni vrednosti nekaj več kot 70 milijard evrov, od takrat pa cena delnice vztrajno pada. Uber je bil dobičkonosen zgolj za zgodnje investitorje, ki so svoje deleže prodali, ko je podjetje vstopilo na borzo. Softbank naj bi z Uberjem ustvaril več kot 3 milijarde evrov profita. Ključna za ta dobiček je bila hitra rast podjetja v času pred vstopom na borzo, kar je napihovalo njegovo tržno vrednost ob prvi kotaciji delnic. Vision Found je zato podjetja, v katera je investiral, spodbujal k čim hitrejši rasti, tudi če je pri tem podjetje ustvarilo izgube in poslovni model ni imel prihodnosti. Te za dobiček Vision Founda niso bile pomembne.

Sistem ustvarjanja milijardnih dobičkov s podjetji, ki ustvarjajo prav tako milijardne izgube, pa se je podrl pri podjetju WeWork. Gre za še eno podjetje tako imenovane sharing ali delitvene ekonomije. Ukvarja se z oddajanjem skupinskih poslovnih prostorov. Še pred pol leta je bila vrednost WeWorka ocenjena na skoraj 50 milijard evrov. Ko pa so prišle bilance podjetja pod drobnogled ob pripravah, da bi vstopilo na borzo, se je pokazalo, da ima WeWork ogromne dolgoročne finančne obveznosti in zelo omejene možnosti ustvarjanja dobička. Podjetje se je zanašalo na pritok vedno novega kapitala, da bi pokrilo izgube. Vse to se je dogajalo v upanju, da bo WeWork nekoč prevzel monopol v trgu najema skupinskih poslovnih prostorov in ta položaj izkoristil za dvig cen. Ko se je to izkazalo za malo verjetno, je zanimanje za WeWork izpuhtelo, kotacija WeWorka na borzi pa je bila odpovedana. Nekaj časa je grozil stečaj, kar pa bi bil očitno prevelik udarec za Vision Found, ki je v WeWork vložil okoli 9 milijard evrov. Da bi WeWork rešil pred bankrotom, je sedaj Softbank vanj vložil še enkrat toliko denarja.

Ob tem je Softbank izplačal tudi ustanovitelja Adama Neumanna. Pod njegovim vodstvom je WeWork pridobil 16 milijard  zagonskega kapitala, kar je več kot dvakrat toliko, kot je podjetje vredno danes. Neumann je iz podjetja kljub temu odkorakal s skoraj milijardo evrov. Softbank se je medtem lotil sanacije podjetja. Da bi postal dobičkonosen, bo WeWork v kratkem odpustil tretjino zaposlenih. Razlog, zakaj se to še ni zgodilo, je v tem, da WeWork naj ne bi imel denarja za odpravnine.

Novice

Italijansko-ameriški avtomobilski koncern Fiat Chrysler in francoski konkurent Peugeot, ki je lastnik tudi znamk Citroen in Opel, se pogajata o združitvi. Posel bi bil vreden okoli 50 milijard evrov. Obe podjetji že nekaj časa poskušata povečati svojo proizvodnjo z združevanji in prevzemi. Fiat Chrysler je nastal pred petimi leti. Uradno je šlo za združitev, dejansko pa je imel glavno besedo Fiat, ključno besedo v podjetju pa imajo še vedno v družini Agnelli, ki je nekoč obvladovala Fiat. Peugeot je že desetletja lastnik Citroena, predlani pa je od General Motorsa kupil Opel. Fiat Chrysler se je v začetku letošnjega leta poskušal združiti s prav tako francoskim Renaultom, a je posel propadel zaradi nasprotovanja francoske vlade, ki je največji lastnik Renaulta. Francija ima tudi velik lastniški delež v skupini Peugeot.

Družbeno omrežje Twitter bo prepovedalo politično oglaševanje. Twitter se na ta način očitno poskuša izogniti političnim težavam, v kakršnih se je znašel Facebook. Ta je predvsem v Ameriki deležen številnih kritik, da bo dopustil politično oglaševanje in da tega oglaševanja ne bo omejeval, če so informacije v teh oglasih lažne.

Nova uprava in nadzorni svet Petrola sta sporočila, da ne moreta podrobneje pojasniti razlogov za sporazumno prenehanje mandata uprave direktorja Tomaža Berločnika. Člani nekdanje uprave so dali soglasje za objavo besedil sporazumov, ne pa tudi k hkratnemu razkritju okoliščin, zaradi česar v Petrolu sedaj pravijo, da brez hkratne pojasnitve dogajanja zainteresirana javnost ne bi dobila jasne slike. Objava je odgovor na prošnjo Slovenskega državnega holdinga za pojasnilo dogodkov ob menjavi uprave. Po neuradnih informacijah bo vlada v ponedeljek zahtevala izredno skupščino družbe, na kateri bo odpoklicala nadzornike in imenovala novo upravo Petrola.