10.05

Pozdravljeni v prvem novoletnem tehnološkem BritOFFu. V novem letu se boljša zaščita obeta evropskim potrošnikom. V torek je namreč evropska komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová objavila vsebino nove direktive o zaščiti potrošnikov.

Evropska komisija se je v nadgrajeni direktivi lotila predvsem spletnih pravic potrošnikov, kjer naj bi zaščita končnih kupcev še posebej šepala. Po novem bodo morale spletne platforme, kjer se vrši prodaja izdelkov, jasno označiti, ali je prodajalec trgovec ali pa zgolj zasebnik. Pri nakupu od zasebnika je namreč potrošnik precej slabše zaščiten - na primer če je z izdelkom kaj narobe ali celo ne prispe na njegov naslov. Komisija se je lotila tudi ponudnikov brezplačnih aplikacij, denimo za družabna omrežja in zmenkarije. Tudi tu je uporabnik pravno na slabšem, saj ga zaradi brezplačnosti mnogo evropskih pravil o zaščiti potrošnika enostavno zaobide. Ponudniki brezplačnih aplikacij bodo tako morali uporabniku temeljito predstaviti storitev in mu omogočiti jasna navodila za ukinitev računa.

Primežu nove direktive pa niso ušle niti bolj zahrbtne prakse spletnih trgovcev. Spletne platforme bodo tako zavezane, da uporabnikom nedvoumno predočijo, na kakšni podlagi razvrščajo rezultate. Platforme za iskanje restavracij, poletov in hotelov bodo odslej morale razkriti, ali podjetja za umestitev na vrh zadetkov posebej plačujejo. Strožja pravila bodo veljala tudi za ocene izdelkov in storitev s strani potrošnikov. Komisija bi predvsem rada zajezila lažne ocene, ki jih podjetje plača ali pa jih celo napišejo kar uslužbenci sami. Vsak trgovec bo moral pripraviti načrt preverjanja, ki bo potrjeval, da ocene zares prispevajo resnični kupci izdelka ali storitve.

Komisijo je zmotila tudi praksa individualnega prilagajanja cen glede na spletno obnašanje potrošnika. Trgovec lahko namreč s spremljanjem, kje se uporabnik na spletni strani najdlje zadržuje, ceno določenega izdelka prilagodi navzgor samo za tega konkretnega kupca. Tako prakso komisija enostavno prepoveduje. Prav tako bo vsak spletni trgovec zavezan, da v primeru popustov prikaže tudi prejšnjo ceno za zadnjih trideset dni. In še zadnje darilo komisije potrošnikom: prepoved uporabe botov za množične spletne nakupe zaželenih vstopnic, predvsem za koncerte in športne prireditve. Kazni za kršitve bodo predvidoma znašale štiri odstotke letnega prometa pravne osebe.

Države članice EU bodo morale predpise nove direktive o zaščiti potrošnikov v svoje nacionalne zakonodaje vnesti v roku dveh let.

8.05

Po zadnjih podatkih se napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike umirjajo. Pentagon je potrdil, da v iranskem napadu na vojaški bazi v iraškem Al Asadu in Erbilu ni bilo žrtev, ameriški predsednik Donald Trump pa je v nenavadno spravljivi retoriki poudaril, da orožja, tudi če ga imaš, ni potrebno zmeraj tudi uporabiti. Posledično je preklic umika iz oporišča v Erbilu že naznanila nemška vojska, kar pa ne velja za pripadnike slovenske vojske. Obrambni minister Karl Erjavec je namreč včeraj napovedal, da bo Slovenija svoje vojake vseeno umaknila.

Iransko-ameriški spopadi pa vseeno otežujejo preiskavo nesreče starejšega modela Boeinga 737-800 v lasti Ukraine International Airlines, ki je včeraj strmoglavilo kmalu po vzletu z letališča v Teheranu. Po čikaški konvenciji o civilnem letalstvu mora pri preiskavi letalskih nesreč namreč sodelovati tudi proizvajalec letala, v tem primeru ameriški Boeing. Iranske letalske oblasti pa so že razglasile, da črnih skrinjic letala ne bodo prepustile ameriškim preiskovalcem.

Preiskovalci Združenih narodov so v svojem poročilu glede septembrskega napada na naftna polja Saudi Aramca v Saudovi Arabiji ugotovili, da ga niso zagrešili uporniški Hutiji iz Jemna. Hutiji naj namreč ne bi posedovali dronov in izstrelkov, ki bi imeli dovolj velik doseg za napad iz Jemna. Ameriško-evropska koalicija pod vodstvom Saudove Arabije je za napad sicer obtožila Iran, ta pa je vsako vpletenost zanikal.

V Indiji se je nekaj milijonov delavcev udeležilo splošne stavke proti napovedani privatizaciji državnih podjetij, ki jo je napovedala vlada premierja Narendre Modija. Deset sindikalnih združenj prav tako zahteva ukinitev kratkotrajnih delavskih pogodb in višje plače. Modijeva vlada trdi, da državna podjetja, kot so Air India, Bharat Petroleum Corporation, in ladjarska podjetja prinašajo izgubo. A je Bharat Petroleum Corporation samo lansko leto nabral kar za milijardo dolarjev dobička. Medtem pa je v Indiji brezposelnost na najvišji ravni v zadnjih 45-ih letih.