Ob 8.05 poudarki z aktualno-političnega terena:

(klik za poslušanje)

Dobro jutro! Zbujamo se v véliki dan: pred tridesetimi leti se je 31. maja začela afera JBTZ, z njo pa, pravijo posvečeni ob obletnici, neustavljiva slovenska pomlad. Hkrati je za danes napovedan protest, naslovljen "Brez strahu. Proti politiki sovraštva." Protest proti ksenofobiji in izključevanju se bo ob sedemnajsti uri začel na Tgu republike. V Koaliciji Brez strahu, ki so jo na novinarski konferenci predstavljali predstanviki Študentkse Iskre in inštituta Danes je nov dan, poudarjajo, da protesta ne organizira nobena politična stranka, prav tako na njem ne bodo govorili politiki.

Medtem je madžarska vlada v parlament poslala predlog zakona, ki predvideva do leto dni zapora za osebe ali skupine na Madžarskem, ki pomagajo nezakonitim migrantom oziroma tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za vložitev prošnje za azil. Predlog zakona predvideva kazen tudi za tiskanje in razpečevanje letakov, ki prosilce za azil oskrbujejo z zanje potrebnimi informacijami.

Umor ukrajinskega novinarja, o katerem smo poročali včeraj, je bil zaigran. Tamkajšnje varnostne službe so na novinarski konferenci, kjer je nastopil tudi novinar Arkadij Babčenko, sporočile, da so umor zaigrali, da bi ujeli ljudi, ki Babčenku grozijo več mesecev. Babčenko je vojni poročevalec ruske narodnosti, ki je kritičen do Kremeljskega režima in je v zadnjem letu poročal za ukrajinsko televizijo ATR. Nevladna organizacija Novinarji brez meja je izrazila olajšanje, hkrati pa opozarjajo na hude posledice, ki jih ima lahko lansiranje dezinformacij na zaupanje ljudi v medije.

Evropska komisija je predstavila svoje namere glede študijskih izmenjav v naslednjih sedmih letih. Doslej je veljalo, da lahko v programu Erasmus sodelujejo države članice EU, članice evropskega prostotrgovinskega združenja in nekatere države, ki so v pogovorih za članstvo. Vsaj do leta 2025 pa bo lahko katera koli država sodelovala v programu Erasmus, če se obveže k, navajamo, "uravnovešenim ter vzajemnim prispevkom". To pomeni: država za članstvo plača. Sprememba je najbrž mlin na vodo Veliki Britaniji, saj si prizadevajo ostati del študijskih izmenjav Erasmus ter programa Horizon, ki financira mednarodno raziskovalno dejavnost. EU v proračunu do 2025 sicer za študijske izmenjave namenja 30 miljard evrov, kar enkrat več kot doslej.

Še obvestilo vsem, ki pričakujete novice s tehnološkega sveta. Zaradi prenosa predvolilnega soočenja kulturnikov s političnimi strankami boste o tem, kaj bo z internetom, poslušali že deset minut pred deseto uro.

Ob 9.50 nadaljujemo s tehnologijo: 

(klik za poslušanje)

V Haagu se začenja prva konferenca o odgovrnem in demokratičnem internetu. Organizira jo nizozemski Inštitut za odgovornost v digitalni dobi, ki je dobro podprt s strani mednarodnih političnih organizacij, kot je UNESCO, in Mednarodne unije za telekomunikacije, krajše ITU. Petnajst minutni nagovor bo imel tudi edini slovenski delegat, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki ga na konferenci napovedujejo kot člana Odbora za širokopasovnost pri ITU. Dogodki, na katerih se v zadnjem letu intenzivneje razpravlja o sovražnem govoru na spletu, eitčnih implikacijah obdelave vleike količine podatkov in varnostnih grožnjah, sicer niso novost. Prejšnji teden je v Ljubljani potekala konferenca o upravljanju interneta v jugovzhodni evropi SEEDIG. Srečanja so priložnost za srečanje med tehnološko skupnostjo in regulatorji ter širšo politiko.

S takimi srečevanje se med drugim lahko izognemo pripetijam, kot je naslednja. Slovenska Finančna uprava je sredi maja dni nekaterim ponudnikom dostopa do interneta poslala odredbo o pečatenju poslovnih prostorov kršitelja davčnih predpisov, ki je posloval preko strani na Facebooku. V praksi to pomeni, da je FURS z odredbo zahteval, da naslovljena podjetja vsem svojim uporabnikom zablokirajo dostop do spletne strani facebook.com.

Medtem so v Papui Novi Gvineji začeli z enomesečno poskusno namerno blokado Facebooka. V tem času bodo poskušali najti lažne profile, uporabnike, ki nalagajo otroško pornografijo, komunikacijski minister pa napoveduje celo, da bi lahko zagnali lastno, državno socialno omrežje.

Pod udarom so se tokrat znašle banke. Hekerji naj bi od dveh kanadskih bank v ponedeljek odtujili podatke o skupno 90 tisočih strankah. Podatki osebna imena, stanja na bančnih računih, tamkajšnji ekvivalent EMŠO-številk. Banki pravita, da je bil napad s tuje države. Spomnimo tudi na krajo tristotih milijonov mehiških pesov z mehiških bank zaradi hekerskega napada v začetku meseca.

Tudi sami lahko postanete orodje hekerskega napada. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je virus VPNFilter pol milijona ali več umserjevalnikov znamk Linksys, MikroTik, Netgear in TP-Link. Virus napadalcem omogoči, da na okuženi napravi poganjajo poljubno kodo - to pomeni, da se sestavlja tako imenovani botnet, mreža nprava za skupinski napad na nekoga tretjega, ki pa se še ni zgodil. Osumljena je, kakopak, Rusija. Deli kode virusa so podobni tistemu, ki so ga ruski državni hekerji pod imenom BlackEnergy uporabljali za ustavitev ukrajinskih elektrarn.

Zaključimo optimistično. Panasonic je napovedal proizvodnjo litij-ionskih baterij brez kobalta. Večina te redke kovine še vedno prihaja iz rudnikov Demokratične republike Kongo, ki slovijo po nečloveških delovnih razmerah in otroškem delu. Japonski gigant seveda porabe kobalta ne manjša zaradi altruizma, pač pa zaradi visokih cen te surovine. Panasonic je namreč ekskluzivni proizvajalec baterij za, na primer, avtonomna vozila Tesla.