DESETA



Uradno slovo smučarke Tine Maze je v domačih občilih minuli teden zasenčilo viroze, ptičjo gripo, predlog zakona o tujcih in še kakšno drugo domače dogajanje. Tozadevnemu medijskemu enoumju in pretiravanju se v svojem slogu priključuje tudi sredin Britoff, ki mu je zgodovinsko analogijo z načinom slovesa ponudila kar Mazejeva sama. Ne samo da je kot Bojan Križaj, katerega konec kariere obravnavamo prek poročanja mariborskega časnika Večer, prikorakala v ciljno areno, oba šampiona druži tudi neoptimalna pripravljenost pred uradnim slovesom. Tina Maze pred sobotnim nastopom na Zlati lisici v Mariboru ni tekmovala slabi dve leti, tudi Križaj pa je na zadnjo tekmo 26. marca 1988 v Saalbachu, kot je povedal istega dne za Večer, prišel v vsej prej kot vrhunski formi in lačen rezultata.

“Po nesrečni poškodbi Calgaryju sploh nisem vadil. To bo zgolj simboličen nastop. Nikakor ne pričakujte kakšne vidnejše uvrstitve.”

Do uvrstitve Bojana Križaja na zadnji tekmi sploh ni prišlo, saj je odstopil, s tem ko si je nekaj metrov pred ciljem odpel smuči in v ciljno areno odkorakal, pa je tekma zanj dobila povsem ekshibicionistični značaj. Večer je v ponedeljek, 28. marca, o Križajevem slovesu v članku z naslovom “Ingemarja nisem hotel posnemati, hotel sem ga samo premagati” na športnih straneh poročal z naslednjimi besedami (članek je dostopen v dveh delih, drugi se na nahaja na tej povezavi):

“Bojan Križaj, eden največjih slalomskih mojstrov svetovnega smučarskega športa, ni sklenil svojega zadnjega slalomskega nastopa v štirinajstletni uspešni karieri. Na finalu svetovnega pokala 1987/88 v avstrijskem Saalbachu je v soboto nekaj vratc pred ciljem “odstopil”, si odpel smuči, si jih naložil na rame in burno pozdravljen od blizu 20.000 gledalcev za vedno zapustil bele strmine, ki jim je posvetil vse življenje.

S simboličnim nastopom na zadnjih preizkušnji letošnjega svetovnega pokala je tako 31-letni Tržičan sklenil svojo briljantno smučarsko pot, ki mu je med drugim prinesla trikrat naslov najboljšega jugoslovanskega športnika, štiri odličja v svetovnem pokalu, mali kristalni globus za slalomsko zmago v sezoni 1986/87, srebrno medaljo na SP v Schladmingu in kar osem zmag v svetovnem pokalu, v katerem je še 122-krat osvajal točke.

“Slovo je bilo težje, kot sem mislil. Če verjamete ali ne, noge so se mi tresle bolj kot takrat, ko sem stal na startu kot prvi favorit. S svojo kariero sem več kot zadovoljen, čeprav so ostale nekatere želje tudi neuresničene. Kakšno olimpijsko odličje bi zagotovo obogatilo mojo zbirko nagrad in priznanj,” je po slovesu v Saalbachu dejal Bojan. Še to je zaupal časnikarjem, da bo tudi naprej ostal povezan s smučarskim športom, da bo zastopnik tovarne Elan, pa še kakšne druge tovarne.”

Mariborski časnik je sklenitvi Križajeve športne kariere posvetil tudi komentar na naslovni strani, v katerem je avtor Peter Kancler smučarjevo slovo postavil v kontekst drugih aktualnih uspehov domačega zimskega športa.

“Hvala, Bojan!

Ne samo v življenju, tudi v športu so trenutki, ko se človeku zarosi oko, ko ga stisne v srcu. Ko naši fantje in dekleta ob zvokih jugoslovanske himne prejemajo žlahtna odličja na OI v Calgaryju, ko se naša Mateja Svet vzpenja na najvišje stopničke svetovnega pokala, ko ubrane planiške fanfare zadonijo v čast našemu Primožu Ulagi, ki v skakalni zibelki pod Poncami kar dvakrat užene vso svetovno elito, in ko naš Bojan Križaj, simbolično, vendar dostojanstveno, s smučmi na hrbtu in z gorenjskim klobukom na glavi, sklepa svojo briljantno smučarsko pot.   

“Hvala Bojan Križaj, hvala za vse in mnogo sreče!” je ob robu gigantskega dvoboja Zurbriggen-Tomba v soboto v avstrijskem Saalbachu v številnih jezikih večkrat ponovil uradni napovedovalec. Kot da je hotel v svoji čestitki strniti hvaležnost in želje milijonov ljubiteljev športa v Jugoslaviji, ki jim je bil Bojan Križaj, naš Bojan, celih štirinajst let nenadkriljiv vzor in ponos. Pa skupaj s Tonetom Vogrincem pionir, nosilec in vodja zgodovinskega športnega gibanja in modela uspešnosti malega slovenskega naroda, ki se danes lahko postavlja z olimpijskimi in svetovnimi odličji v smučarskem športu.

Za to še enkrat in iz vsega srca: Hvala, Bojan, hvala za vse in mnogo sreče!”    

OSMA



Relativni zmagovalki oktobrskih predčasnih parlamentarnih volitev na Islandiji, Neodvisni stranki, je uspelo oblikovati koalicijo in s tem končati večmesečni politični zastoj, povezan z oblikovanjem nove vlade. Konservativni Neodvisni stranki bo še naprej pomagala vladati desnosredinska Stranka napredka, s katero je sodelovala že v prejšnjem mandatu, v koalicijo pa jima je uspelo pritegniti še sredinsko Svetlo prihodnost. Skupaj bo trojček v 63-članskem parlamentu imel 32 poslancev večine. Redne parlamentarne volitve bi se na Islandiji sicer morale zgoditi aprila, a so jih zaradi protivladnih protestov, povezanih z afero Panamski dokumenti,  izvedli predčasno.

Nemčija na decembrski teroristični napad v Berlinu odgovarja z znanim receptom zaostrovanja protiteroristične zakonodaje. Med predvidenimi ukrepi, ki sta jih predstavila pravosodni minister Heiko Maas in notranji minister Thomas de Maiziere, so pospešene deportacije, strožje kazni in poglobljen nadzor nad migracijami. Nemčija naj bi ob tem, če bo potrebno, tudi s sankcijami, okrepila pritisk na države, ki ne bodo sprejele vrnjenih državljanov.

Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljskem srečanju v Abu Dabiju remizirala s Saudovo Arabijo. Katančevo moštvo, ki so ga tokrat sestavljali izključno nogometaši iz domače lige, se je s tekmeci razšlo brez zadetkov. Slovenijo čaka še obračun s Finci.