V Trstu danes poteka slovesnost ob dnevu narodne enotnosti in oboroženih sil, ki v Italiji obeležuje konec prve svetovne vojne. Slovesnosti, katere del bo vojaška parada, na kateri bo sodelovalo tisoč pripadnikov oboroženih sil različnih rodov, se bo udeležil italijanski predsednik Sergio Mattarella in delegacije dvanajstih držav, tudi iz Slovenije. Stota obletnica sklenitve premirja v vili Giusti, ki je sklenilo bojevanje na italijanski fronti in označilo zmago Italije nad Avstro-Ogrsko, je bila povod tudi za shod skrajnodesničarskega gibanja CasaPound, ki je središče Trsta zasedlo v soboto. Shod je bil deležen kritik in odzivov tako s strani politikov kot antifašističnih skupin, ki so med drugim opozarjali na zakon, ki ga je italijanski parlament sprejel lani in ki prepoveduje poveličevanje fašizma. Združenje Antifašistični in antirasistični Trst je sočasno priredilo protestni shod, oba shoda pa sta minila brez večjih izgredov.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v Istanbulu z Ekumenskim patriarhom Bartolomejem podpisal sporazum o sodelovanju Ukrajine in ekumenskega patriarhata, ki pomeni naslednji korak k priznanju neodvisne ukrajinske pravoslavne cerkve. V Ukrajini sicer trenutno delujejo tri pravoslavne cerkve: Ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarhata, ki je po razpadu Sovjetske zveze ostala zvesta Rusiji, ter dve odcepljeni cerkvi, katerim je patriarh Bartolomej oktobra priznal neodvisnost oziroma avtokefalnost. Odločitev je razburila Rusko pravoslavno cerkev, ki je kot odgovor sprejela sklep o prekinitvi stikov z Ekumenskim patriarhatom. Sporazum, ki določa formalne postopke, ki bo cerkvi omogočila dokončno neodvisnost od moskovskega patriarhata, za Porošenka bržkone predstavlja tudi že del kampanje pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Ukrajini potekale marca.

V Novi Kaledoniji, francoskem čezmorskem ozemlju v jugozahodnem Pacifiku, so se na plebiscitu odločali o osamosvojitvi od Francije. Ob visoki, skoraj 80-odstotni volilni udeležbi so volivci z okoli 59 odstotki zavrnili neodvisnost. Zagovorniki neodvisnosti so predvsem avtohtoni prebivalci ozemlja, ljudstvo Kanak, ki predstavljajo 39 odstotkov celotnega prebivalstva. Francija jih je kot posebno ljudstvo priznala šele v osemdesetih letih 20. stoletja, potem ko so z vzpostavitvijo političnih strank začeli iskati neodvisnost ozemlja. Tokratni referendum je posledica dogovora iz leta 1998, po katerem se je začel proces postopne dekolonizacije. Prebivalci Nove Kaledonije so v tem času pridobili večjo avtonomijo in nadzor nad upravljanjem otočja, a Pariz ozemlju vsako leto nameni več kot milijardo evrov pomoči, na kar so se sklicevali nasprotniki neodvisnosti. V skladu s sporazumom iz leta 1998 bosta sicer po tokratni zavrnitvi neodvisnosti morala potekati vsaj še dva kroga plebiscita z enakim vprašanjem.