Pozdravljeni v torkovem tehnološkem BritOFFu. V sklopu obsežnih sankcij, ki jih je Zahod v zadnjih dneh sprejel proti Rusiji, je ameriški predsednik Joe Biden napovedal, da bodo te prizadele tudi rusko letalsko industrijo in vesoljski program. Pod drobnogled bomo postavili predvsem slednjega, saj vesoljske odprave predstavljajo področje tesnega sodelovanja med Rusijo in Združenimi državami Amerike ter Evropsko unijo. V odzivu na Bidnovo tiskovno konferenco je generalni direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos, Dimitrij Rogozin, objavil pobesnel čivk, v katerem je snovalce sankcij označil za Alzheimerjeve bolnike, saj naj bi prekinitev sodelovanja onemogočila nadaljevanje upravljanja z Mednarodno vesoljsko postajo. Ruski pogoni naj bi bili namreč ključni pri izogibanju vesoljskemu odpadu, ki ga v nizko Zemljino orbito pošiljajo ameriški »talentirani poslovneži«. Na Rogozinova svarila se je odzvala NASA, z zatrjevanjem, da se bo sodelovanje med državama nadaljevalo tudi med vojno v Ukrajini.

Kljub temu da so talentirani poslovneži morda odgovorni za delež odpadkov v vesolju, pa ostaja dejstvo, da je ameriški vesoljski program v zadnjih letih postal vse manj odvisen od ruskih storitev. V zadnjih dvajsetih letih so ZDA na svoje rakete tipa Atlas V nameščale ruske motorje RD-180, o možnostih opuščanja odvisnosti od te tehnologije pa so začeli razmišljati pred osmimi leti, spet zaradi situacije v Ukrajini. Te pogone je proizvajalo podjetje Energomash, ki mu je aprila potekla pogodba z ameriškimi firmami, v sklopu katere so prodali 122 motorjev. Raketa Atlas V je sicer namenjena izstreljevanju satelitov, kot tudi raketa tipa Antares, ki ima prav tako vgrajene ruske motorje, tokrat RD-181, proizvaja pa jo podjetje Northrop Grumman. Slednja raketa je izdelana predvsem z namenom dostave tovora na Mednarodno vesoljsko postajo. ZDA sicer računajo, da bodo rusko tehnologijo uspele nadomestiti z raketami Falcon podjetja SpaceX in raketami Vulcan Centaur, ki jo proizvaja prav tako ameriško podjetje United Launch Alliance.

Evropska vesoljska agencija je po drugi strani svoje navigacijske satelite Galileo izstreljevala tudi z ruskimi raketami Sojuz. Za letošnje leto so tako načrtovani štirje poleti iz Francoske Gvajane. Alternativo sicer predstavljajo francoske rakete Ariane, ki se poleg sojuzov uporabljajo za prevoz galileov. Prav tako pa so se sojuzi v zadnjih desetih letih ekskluzivno uporabljali tudi za dostavo posadke na Mednarodno vesoljsko postajo. ZDA so namreč leta 2011 ukinile program Space Shuttle, tako da so se astronavti na postajo vozili izključno s sojuzi, vse do pred dobrim letom, ko je uspešen polet uspel tudi z raketo podjetja SpaceX.

Rogozin je sicer kot odgovor na sankcije napovedal umik iz evropskih vesoljskih programov. Evropski komisar za notranji trg Thierry Bretton je v odzivu najavil, da umik ne bo vplival na programa Galileo in Copernicus, program za opazovanje Zemlje. Kot potencialna naslednica sojuzov se kaže šesta generacija raket Ariane, katere prvi polet je bil napovedan v letu 2020, vendar se je rok večkrat premaknil, tako da še ni povsem jasno, ali bo raketa poletela dejansko do konca tega leta.