Začasni BritOFF malih bančnih poslovalnic

Ob 10.00:

Toninov Matej bi rekel: Slovenija, dobro jutro. Če kdo zaradi koronakarantenske izgube orientacije v času ne ve, kateri dan je danes, naj ga razsvetlimo: danes je torek, 91. dan letošnjega leta. In kot se za drugi dan v tednu spodobi, je na sporedu lokalni problematiki namenjeni BritOFF.

Še posebej na mikroregionalnem nivoju ne gre prezreti vpliva novega koronavirusa na življenja malih ljudi. Uradno zaradi spremenjenih razmer, ki so pač posledica ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja virusa, je Abanka prejšnji teden začasno zaprla 18 poslovalnic. Na seznamu zaprtih bančnih okenc so se znašla tudi podčetrška.

Odločitev bančnih veljakov je sprožila odkrito nestrinjanje župana Podčetrtka Petra Misje, ki sta se mu pridružila še županja Kozjega Milenca Krajnc in velmož občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak. Tudi prebivalci teh dveh sosednjih občin bančne posle največkrat urejajo v Podčetrtku, saj v lastnih bančne poslovalnice nimajo. Župane je zbodlo še dejstvo, da je banka na svoji spletni strani uporabnike napotila v poslovalnici v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slatini. Tako bi upokojenci, ki naj bi danes prejeli pokojnine, morali po denar v kraja, znana kot žarišča virusa v tem delu Slovenije.

Na Abanko so zato župani naslovili protestno noto, s katero so želeli doseči, da bi banka svojim komitentom s tega območja kljub vsemu zagotovila najnujnejše obiske poslovalnice v Podčetrtku. Tamkajšnjega župana Petra Misjo je najbolj razburilo pomanjkljivo obveščanje s strani banke, citiramo: »V sredo so občino iz Abanke po telefonu obvestili, da naslednji dan poslovalnica ne bo več odprta. S tem so zaprli poslovalnico za celotno Kozjansko. Župani smo potem napisali protestno pismo, občanom pa priporočili, naj ne hodijo v Rogaško Slatino in Šmarje.« Obenem meni, da za zaprtjem majhne podeželske banke ne stojijo zdravstveni interesi, pač pa gre za poslovne koristi.

Na protest so se v novinarskem središču Abanke hitro odzvali in župane ter prebivalstvo razočarali z zavrnitvijo: poslovalnica v Podčetrtku tako ostaja do nadaljnjega zaprta. Pojasnili so, da zgolj sledijo navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poleg tega so popravili spletno navodilo in po novem kozjanskim komitentom svetujejo zgolj obisk poslovalnice v Rogaški Slatini. Na spletu še poudarjajo, da naj se uporabniki za obisk bančnih poslovalnic odločajo zgolj v nujnih primerih. Če je nuja po bančnih uslugah res prevelika, pa naj komitenti upoštevajo varnostno-higienska navodila.

Združenje bank Slovenije je sicer pozvalo upokojence, naj danes, na dan nakazila pokojnine, v bančne poslovalnice hodijo zgolj v nujnem primeru. Če pa bi kak kozjanski upokojenec ali mlajši komitent vendarle zašel v bančne prostore v Šmarju ali Rogaški, mu tega ne more preprečiti nihče, niti Aleš Hojs - Alojz. Pred kratkim sprejeti Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin namreč predvideva obisk poslovalnice banke v drugi občini, če banka nima poslovalnice v občini prebivališča.

Ob 8.00:

Madžarski parlament je potrdil sporni zakonski sveženj o izrednih razmerah. Tako so izredne razmere zaradi epidemije covida-19 podaljšali za nedoločen čas, predsedniku vlade Viktorju Orbanu pa podelili neomejene pristojnosti za čas izrednih razmer. Orban in ministri bodo tako lahko vladali z odloki brez potrditve parlamenta, s čimer so že tako skromno opozicijo oropali vsakršne možnosti nasprotovanja nadaljnjim potezam premiereve stranke FIDESZ. Zakonodaja predvideva tudi do petletne zaporne kazni za morebitne razpečevalce lažnih novic o koronavirusu, s katerimi bi lahko strašili javnost ali preprečevali ukrepanje oblasti. Organizacija Amnesty International je že opozorila, da novosprejeta zakonodaja Orbanovi vladi omogoča omejevanje človekovih pravic, na odziv Bruslja pa še čakamo.

Kljub težkim epidemiološkim razmeram se v ukrajinski visoki politiki dogajajo kadrovske rošade. Ukrajinska verhovna rada je namreč po odstavitvi finančnega in zdravstvenega ministra še isti dan potrdila njuni zamenjavi. Prvi finančnik države je tako postal Sergij Marčenko, med letoma 2016 in 2018 namestnik ministra za finance, ki je zamenjal Igorja Umanskega. Zdaj že nekdanjega ministra za zdravje Iljo Jemeca pa je nasledil Maksim Stepanov, nekdanji guverner Odeške pokrajine. Razlogi za zamenjavi zaenkrat niso znani. Nekdanja ministra sta bila sicer na stolčkih vsega skupaj en mesec, saj sta se na položaja zavihtela ob takratni menjavi vlade, ko je odstopil Oleksij Gončaruk, zamenjal pa ga je Denis Šmigal.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je Državnemu zboru sporočila svoje mnenje o členih 103 in 104 predloga Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Pooblastila iz člena 103 - ta sicer opredeljuje policijska pooblastila - po njenem pomenijo, citiramo, ”dejansko širitev pooblastila policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije in v praksi pomenijo vzpostavitev policijske države.” Konec citata. Še bolj problematičen pa se pooblaščenki zdi člen 104, citiramo: “Pooblastilo za sledenje posameznikom iz člena 104 pa pomeni resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov.” Konec citata. Premier Janez Janša je sicer njene navedbe na Twitterju že ovrgel, prav tako pa jih je zavrnil notranji minister Aleš Hojs.