8:05

Več deset tisoč ljudi je na ulicah venezuelskih mest zahtevalo odstop predsednika Nicolasa Madura. S tem opozicija začenja zaostrovati svoj boj. Za petek je napovedana splošna stavka, čez en teden pa novi protesti s pohodom proti predsedniški palači.

Evropska komisija in rusko plinsko podjetje Gazprom sta naznanila, da bosta pet let trajajoči postopek Komisije proti Gazpromu zaradi nespoštovanja konkurenčnih pravil rešila z dogovorom namesto kazni. Pogoji dogovora še niso znani, Komisija pa Gazpromu očita nelegalne prepovedi državam glede preprodaje plina naprej, pogojevanje dobave plina z dovoljenji za infrastrukturne projekte in netržne cene v nekaterih vzhodnoevropskih državah.

Generalna skupščina Združenih narodov je že petindvajsetič v zadnjih 24 letih sprejela resolucijo, s katero obsoja ameriški embargo proti Kubi. Besedilo je bilo sprejeto s podporo 191 držav od 193 članic. ZDA in Izrael, ki sta bila do sedaj vedno proti, sta bila tokrat vzdržana, kar odraža željo Obamove vlade, da bi sankcije proti Kubi odpravila, a ji tega ne dovoli republikanska večina v kongresu.

10:05 Surovine

National Multi-Commodity Exchange of India, krajše NMCE, največja surovinska borza v Indiji, je naznanila, da bo med vrednostne papirje uvrstila tudi terminske pogodbe, v angleščini znane kot futures, vezane na črni poper. NMCE bo tako edina borza v Indiji z veljavno licenco za trgovanje s poprom. To sicer ni prvič, da se bo v Indiji trgovalo s pogodbami, vezanimi na poper, na organizirani borzi. V preteklosti je licenco za takšno poslovanje že imela prav tako izključno za poper specializirana borza v južnem mestu Koči, znana pod kratico IPSTA. A sta obe licenco za trgovanje s poprovimi terminskimi pogodbami v preteklih letih večkrat izgubili zaradi pomanjkljive kvalitete surovine. NMCE namerava zdaj ta problem reševati tako, da bosta dobava popra in s tem nadzor kvalitete osredotočeni le na eno mesto, in sicer v Kočiju.

Indija je z nekaj čez 50 tisoč tonami tretja največja proizvajalka črnega popra na svetu. Največ te začimbe zraste v Vietnamu, približno 160 tisoč ton, sledijo mu nekdanji dišavni otoki - današnja Indonezija. Med večjimi proizvajalkami sta še Brazilija in Kitajska. Produkcija v večini večjih proizvajalk je v zadnjih dveh desetletjih precej konstantna. Izjema je Vietnam, ki se je od konca 90-ih let povzpel z obrobja na vrh svetovnih proizvajalk popra. V zadnjih letih produkcija hitro raste v nekaterih afriških državah, predvsem v Etiopiji, pa tudi na Madagaskarju in v Gani, a so vsaka z le nekaj tisoč proizvedenimi tonami še vedno majhne igralke.

Nekoliko drugačna slika se pokaže ob pogledu na hektarsko donosnost. Popru očitno najbolj prija klima v Kambodži, Kostariki in Ruandi. Omenjene države dosegajo več kot 10-krat večjo donosnost kot na primer Indija in Indonezija ter dvakrat večjo kot Brazilija in Vietnam. Razlike v donosnosti so sicer do določene mere lahko pogojene tudi z različnimi pristopi h kultivaciji, a tudi zgodovinski pregled pokaže, da je donosnost v Kambodži in Kostariki konstantno približno dvakrat višja od donosnosti v primerjanih državah.

Poper je začimba, s katero se na svetu največ trguje, letni promet pa se ocenjuje na približno milijardo dolarjev in pol. Kljub temu je trg za poprove terminske pogodbe, ki so standardni način trgovanja s surovinami, omejen. Terminske pogodbe pomenijo, da si kupec ali prodajalec z vstopom v pogodbo za več mesecev vnaprej zagarantirata kupno ali prodajno ceno. Poleg tega terminske pogodbe jasno določajo standarde, ki jih mora surovina doseči. S tem nudijo zaščito pred prevelikim nihanjem cen in kvalitete ter so zato standardni način trgovanja s surovinami.

Po novem so terminske pogodbe zopet na voljo v Indiji, a so osredotočene primarno na domači trg, saj je Indija velika proizvajalka, pa tudi velika porabnica te začimbe. Na mednarodni trg usmerjene poprove terminske pogodbe so se pojavile šele pred štirimi leti, in sicer na Singapore Mercantile Exchange v Singapurju. Letos spomladi pa so namero o ustanovitvi borze s terminskimi pogodbami najavili tudi v Vietnamu, s čimer nameravajo postati ne le največji izvoznik, temveč tudi mesto trgovanja s to surovino.