Ob desetih:

Ura je pet čez deseto dopoldan in kot vsak petek je tudi danes spet čas za pregled dogajanja v Evropski uniji.

Sodišče Evropske unije je razveljavilo kazen za poljskega evroposlanca Janusza Korwina, ki mu jo je lani določil Evropski parlament. Sodišče je presodilo, da kazen ni upravičena, saj njegove izjave niso motile dela parlamenta. Poljski evroposlanec si je kazen prislužil marca lani z žaljivimi opazkami na račun žensk med parlamentarno debato o razliki v plačilu med spoloma. Evropski parlament bo moral Korwinu vrniti zasežene dnevnice v višini 9180 evrov, ne bo pa prejel še dodatne odškodnine, ki jo je na sodišču zahteval od Evropskega parlamenta.

Evropski parlament je v sklopu poročila o stanju v schengenskem območju ostro obsodil vračanje nadzora na notranje meje. Pojasnili so, da odločitve večine držav, ki so nadzor ponovno uvedle, niso v skladu s pravili. K ponovni uvedbi mejnih kontrol je največ pripomogla migrantska kriza leta 2015. Sprva je bil ta ukrep v številnih državah sprejet kot zgolj začasen, vendar ga Francija, Avstrija, Nemčija, Norveška, Švedska in Danska še vedno podaljšujejo. Poslanci so se strinjali, da ima trenutni azilni sistem številne pomanjkljivosti, zaradi česar so bile mejne kontrole ponovno uvedene. Kritizirali so tudi postavljanje začasnih fizičnih ovir, predvsem ograj. Za 1200 kilometrov teh ovir naj bi države namenile že pol milijarde evrov. Poslanci so ocenili tudi, da Bolgarija in Romunija izpolnjujeta vse pogoje za pristop k schengenskemu območju in zato so pozvali Svet Evropske unije, da podpre pristop dveh novih članic v območje.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je obsodil odločitev Združenih držav Amerike o uvedbi carine na uvoz jekla in aluminija iz Evropske unije. Carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne. Tajani trdi, da gre za enostranske in neupravičene ukrepe, ki bodo škodovali delavcem, industriji in potrošnikom tako v EU kot v ZDA. Napovedal je še, da bo Evropski parlament storil vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti evropske interese. Do ameriške odločitve je kritična tudi Ska Keller, predsednica Evropske svobodne zveze.

Izjava

V Evropski uniji so bili aktivni tudi na področju kazenskih sankcij za nekatere režime po svetu. Prva se je na udaru zunanjih ministrov Evropske unije zaradi nepravilnosti na predsedniških volitvah znašla Venezuela. Unija Venezuelo poziva k ponovitvi volitev, da bodo le-te v skladu z mednarodnimi standardi in venezuelsko ustavo. Zunanji ministri Unije sicer zatrujejo, da prebivalci Venezuele sankcij ne bodo občutili. Na predsedniških volitvah je slavil Nicolas Maduro, a zunanji ministri trdijo, da volitve zaradi neupoštevanja minimalnih demokratičnih standardov niso verodostojne. Sankcije se nanašajo predvsem na posameznike, posebej na njihovo prepoved potovanja v Evropsko unijo in zamrznitev premoženja.

Venezuela pa ni edina država, ki se je znašla v primežu zunanjih ministrov Evropske unije. Ti so za obdobje enega leta podaljšali kazenske sankcije proti sirskemu režimu zaradi izvajanja represije nad civilnim prebivalstvom. Posodobili so tudi seznam ljudi, za katere velja prepoved potovanja v Evropsko unijo in katerih premoženje je zamrznjeno. Na seznamu je tako zdaj 259 posameznikov in 67 pravnih oseb. To pa niso edine sankcije proti sirskemu režimu, med drugim je Sirce doletel embargo na nafto in omejitve izvoza tehnologije, ki bi lahko služila kot sredstvo za represijo oziroma nadzor.

Veliko prahu je med evropskimi poslanci dvignila tudi razprava o novem evropskem proračunu med letoma 2020 in 2027. Največje kritike so bili deležni predlagani rezi v kohezijsko in kmetijsko politiko. Predlagani rezi v ti politiki so po mnenju Evropske komisije potrebni zaradi brexita in povečanja pozornosti na področju migracij in varnosti. Več o pomislekih glede novega proračuna pove Maria Joao Rodrigues iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.  

Izjava

Ob osmih:

Začenjamo na Danskem, kjer je tamkajšnji parlament sprejel zakon, ki prepoveduje zakrivanje obraza v javnosti. Za uvedbo novega zakona je glasovalo 75 poslancev, 30 jih je bilo proti, kar 74 poslancev pa se glasovanja ni udeležilo. Zakon ne zajema le prepovedi nošenja burke in nikaba, ampak tudi pokrivanja obraza s kapami, šali in celo s predolgo umetno brado. Zakon bo stopil v veljavo prvega avgusta, kazen za kršitelje pa bo znašala 135 evrov. V primeru večkratnih kršitev se bo kazen povišala na 1350 evrov ali pa na pol leta zaporne kazni. Prva evropska država, ki se je odločila za uzakonitev prepovedi zakrivanja obraza v javnosti je bila Francija leta 2011.

Italija bo po nekaj manj kot treh mesecih od parlamentarnih volitev dobila novo vlado, ki jo bosta sestavljala stranka Liga in Gibanje petih zvezd. Nov italijanski premier bo postal pravnik in politični novinec Giuseppe Conte. Conte je prvo priložnost za sestavo vlade dobil že 23. maja, a je po sestanku z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello svoj mandat vrnil že čez štiri dni. Mattarella je predlog ministrske ekipe zaradi predlaganega imenovanja evroskeptika Paola Savone na položaj gospodarskega ministra. Savona bo v novi vladi zasedel mesto ministra za evropske zadeve. Vodja Lige Matteo Salvini bo zasedel položaj notranjega ministra, medtem ko bo vodja Gibanja petih zvezd Luigi di Maio postal minister za gospodarski razvoj.

Medtem ko Italija dobiva novo vlado, se očitno Španija poslavlja od zdajšnje. Španski parlament bo danes glasoval o nezaupnici vladi premierja Mariana Rajoya, ki so jo v obravnavo vložili Socialisti. Stranka naj bi si glasove 176 poslancev, kolikor je potrebno za nezaupnico, že zagotovila. Če bo nezaupnica izglasovana, bo Rajoyeva vlada prva od padca Francove diktature, ki ne bo prestala glasovanja o nezaupnici. Nezaupnico je največja opozicijska španska stranka vložila prejšnji teden, potem ko so na dan prišle podrobnosti o nezakonitem financiranju vladajoče Ljudske stranke. V korupcijskem škandalu je bilo na zaporno kazen obsojenih 29 oseb, med njimi tudi nekdanji člani Ljudske stranke. Med leti 1999 in 2005 so tedanji člani Ljudske stranke v zameno za provizije zagotovljali projekte številnimim podjetjem.

Združene države Amerike so uvedle carine na uvoz jekla in aluminija iz Evropske unije, Kanade in Mehike. Carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne. Evropska komisija je že napovedala povračilne ukrepe. Njen predsednik Jean-Claude Juncker je napovedal, da bo Evropska unija tožila ZDA pri Svetovni trgovinski organizaciji. Pri EU so v več mesecev trajajočih pogovorih z ZDA zahtevali, da bi morali biti iz carin izvzeti, a sprejemljivega sporazuma po mnenju ameriške strani ni bilo mogoče doseči.