zasebni_britOFF.mp4

zasebni_britOFF.mp4

Aktualno-politična novica
1. 3. 2018 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v rednem četrtkovem tehnološkem Britoffu. Ker mraz še kar ne popušča, bo vsaj današnja tema nekoliko bolj vroča. Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je prejšnji teden namreč razsodilo v prid francoskemu delodajalcu, ki je brez prisotnosti zaposlenega preveril datoteke na njegovem službenem računalniku.

Primer je na Evropsko sodišče za človekove pravice priromal iz industrijskega sodišča v francoskem Amniesu. Odpuščeni vodja regionalne varnosti francoskih državnih železnic SNCF Eric Libert je delodajalca namreč obtožil kršitve osmega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta člen ščiti pravico do zasebnosti in družinskega življenja, v katero naj bi posegel SNCF. Libert je bil leta 2007 zaradi suma goljufije na delovnem mestu suspendiran. Delodajalec je v času Libertove odsotnosti preveril vsebino njegovega službenega računalnika, ki so ga sicer za shranjevanje datotek uporabljali vsi uslužbenci. Poleg ponarejenih certifikatov varnostne narave je delodajalec na trdem disku odkril tudi pornografski material. SNCF je posledično Liberta takoj po njegovi vrnitvi na delo leta 2009 krivdno odpustil.

Libert je na industrijskem sodišču zatrjeval, da SNCF brez njegove prisotnosti sploh ne bi smel pregledati trdega diska njegovega službenega računalnika. Pri tem se je skliceval na francosko zakonodajo, ki delodajalcu prepoveduje pregled zasebnih računalniških datotek brez prisotnosti uslužbenca, ki mu pripadajo. Prav tako mora delodajalec tak pregled delavcu vnaprej najaviti. Industrijsko sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Potrdilo je tudi zakonitost krivdne odpustitve, saj naj bi Libert s svojim ravnanjem resno prekršil profesionalni kodeks obnašanja. Libert se je v nadaljnjih pritožbah skliceval na kršenje človekove pravice do zasebnosti.

Posledično je francosko zakonodajo vzelo pod drobnogled Evropsko sodišče za človekove pravice. Ugotovilo je, da je Libert celotni trdi disk res preimenoval iz “dokumenti” v “osebni dokumenti”. Vendar je obenem obrazložilo, da to preimenovanje še ne označuje zasebnih dokumentov, pač pa zgolj dokumente, ki jih je v okviru svojih službenih zadolžitev uporabljal samo Libert. Prav tako bi poimenovanje v primeru resnične zasebnosti moralo biti “zasebni dokumenti”, in ne “osebni”.

A najbolj je sodišče zmotilo predpostavljanje Liberta, da lahko celotni trdi disk uporablja kot shrambo za zasebne dokumente. Omenjeni trdi disk je bil namreč v skupni uporabi, namenjen pa je bil obdelavi in shranjevanju službene dokumentacije. Sodišče je potrdilo, da Francija delavcem nudi dovolj zakonske zaščite zasebnosti na delovnem mestu, kadar ti svoje datoteke nedvoumno označijo kot zasebne. Libertu tako preostane samo še pritožba na veliki senat, kjer odloča sedemnajst sodnikov.

V podobnem primeru septembra lani pa je pred velikim senatom ni tako dobro odnesla Romunija. Tožil jo je leta 2007 odpuščeni inženir Bogdan Bărbulescu, ki je na delovnem mestu uporabljal Yahoo Messenger. Veliki senat je delodajalčevo nenapovedano branje zasebnih pogovorov označil kot poseg v zasebnost delavca. Romuniji je naložil, naj v zakonodajo vnese popravek, po katerem bo moralo biti nadziranje spletnih pogovorov vnaprej napovedano.

8:05

Britanska premierka Theresa May je obsodila predlog sporazuma glavnega evropskega pogajalca za brexit Michela Barnierja, po katerem bi Severna Irska lahko ostala del skupnega evropskega carinskega prostora. May je evropske pogajalce obtožila poseganja v integriteto in nedeljivost Velike Britanije. Tako Irska kot EU se že od začetka pogajanj za brexit zavzemata za prepustno mejo med državama, ki ne bi ogrozila mirovnega sporazuma iz leta 1998. Britanska vlada pa je pokazala nekaj več popustljivosti pri vprašanju evropskih priseljencev. Tako bi lahko po zadnjem predlogu status stalnega prebivališča v Veliki Britaniji pridobili tudi tisti, ki se bodo tja preselili šele v času tranzicije. Priseljenci po brexitu leta 2019 pa bi bili upravičeni do petletnega dovoljenja za bivanje.

Hrvaški Svet za odpravljanje posledic vladavin nedemokratičnih režimov je predlagal, naj se z ustrezno zakonodajo v domnevnih posebnih okoliščinah dovoli uporaba ustaškega slogana “Za dom spremni”. Hrvaški premier Andrej Plenković je odločitev sveta predstavil s predsednikom Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Zvonkom Kusićem na skupni novinarski konferenci. Svet je nastal marca 2017 kot odgovor na pritožbe srbske in judovske manjšine nad sloganom, ki je zapisan kot del grba paravojaške skupine HOS. Veterani te skupine so spomenik s spornim grbom namreč postavili v bližino nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča Jesenovac. HOS se je do leta 1992 boril v balkanski vojni kot oboroženo krilo desničarske Hrvaške stranke prava.

Irski Urad informacijske pooblaščenke je izdal poročilo za leto 2017, v katerem ugotavlja 79-odstotno rast pritožb glede na prejšnje leto. Večina od približno 2600 pritožb se nanaša na pravico dostopa do spleta. Manjši del pa je pripadel nedovoljeni obdelavi podatkov in nezakonitemu snemanju. Irska vlada je uradu že oktobra lani namenila skoraj 12 milijonov evrov, kar pomeni 4 milijone povišanja proračuna urada na letni ravni. Kot največje izzive poročilo predpostavlja sodni postopek pred sodiščem Evropske unije v primeru Max Schrems in Facebook.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

artificial intelligence is all about war among the genders.
https://www.youtube.com/watch?v=BIR_Qs3tbFU

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.