E, pa, privatiziramo, poročamo in kandidiramo

E, pa, privatiziramo, poročamo in kandidiramo

Aktualno-politična novica
10. 3. 2014 - 12.00

Ciprska vlada je v torek sprejela privatizacijski zakon, ki ga je znamenita trojka postavila kot pogoj za izplačilo posojil v skupni vrednosti 10 milijard evrov. Zakon, ki je še pretekli teden nekoliko presenetljivo spodletel v zakonodajni proceduri, je bil v torek pričakovano sprejet. Svoj glas je namreč prispevala desnosredinska stranka, ki je v zameno zahtevala revizijo zakona in implementacijo dodatnih amandmajev, ki bi zagotovili varstvo delovnih mest in nadzorovano privatizacijo v sektorju javnih storitev.

Z akcijskim programom, ki ga zahteva trojka, pa se ne strinjajo tisti, ki jih bo načrtovana privatizacija najbolj prizadela. Že dalj časa se na Cipru vrstijo delavski protesti, ki so pred dvema tednoma eskalirali v spopade s policijo pred stavbo parlamenta. Zakon namreč prevideva razprodajo večjih podjetij, ki so večinoma v delni ali večinski državni lasti, in to v tistih strateških gospodarskih panogah, ki so nujne za državno suverenost. Zakon predvideva privatizacijo glavnega ponudnika električne energije EAC, telekomunikacijsko podjetje CyTA in razprodajo državnih deležev v ciprskih pristaniščih. S prodajo naj bi ciprska vlada pridobila sredstva v višini 1,4 miljarde evrov. Vladni funkcionarji sicer zagotavljajo, da bo sporni zakon prispeval k večji konkurenčnosti ciprskega gospodarstva in odprtosti za tuje kapitalske investicije.

Z vlogo in delovanjem trojke se je v zadnjih mesecih precej ukvarjal tudi Evropski parlament. Kritično poročilo je na tiskovni konferenci pred plenarnim zasedanjem parlamenta na kratko predstavila evroposlanka Mojca Kleva Kekuš iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov:

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje

Nova ukrajinska vlada ocenjuje, da država potrebuje 25 milijard evrov pomoči v prihodnjih dveh letih, drugače jo čaka bankrot. Po konstituiranju prozahodno usmerjene vlade je namreč Rusija preklicala znižane cene zemeljskega plina in nabavo ukrajinskih državnih obveznic v višini 11 milijard evrov. Ukrajini, ki jo hromi milijardo in pol velik plinski dolg do Rusije, bo zato na pomoč priskočila Evropska komisija, ki je potrdila paket izredne pomoči v vrednosti 1,1 miljarde evrov.

Predsednik Evropske komisije Manuel Barosso pa je že pred izrednim srečanjem voditeljev Evropske unije, ki je bilo v četrtek, predlagal dodatno pomoč Ukrajni v skupni višini 11 milijard evrov, večinoma iz sredstev Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj. Prav tako je predlagal ponovno uporabo plinskega omrežja iz sovjetskih časov za dostavo plina v Ukrajino, kar bi zmanjšalo odvisnost od ruskih povezav. Pomoč naj bi bila pogojena z uveljavljanjem reform, kot si jih je zamislil Mednarodni denarni sklad. Tako to gre v Evropski uniji.

Voditelji Evropske unije so na izrednem zasedanju v Bruslju kljub nekaterim razlikam v pogledih na ukrajinsko krizo obsodili odločitev krimskega parlamenta o pridružitvi polotoka Ruski federaciji, o čemer bodo sicer glasovali še krimski volivci na referendumu 16. marca. Evro čelniki so pozvali k umiku ruske vojske s Krima in ostro obsodili po njihovem mnenju neizzvano kršenje suverenosti Ukrajine. Dogovorjeno je bilo tristopenjsko ukrepanje proti Rusiji. Najprej je bila sprejeta odločitev o takojšnji zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji, v drugi fazi sankcij pa bi lahko sledili ukrepi proti posameznikom, zamrznitev premoženja in prepoved potovanja ter odpoved vrha EU in Rusije. Tretjo fazo sankcij bi v primeru stopnjevanja ruske agresije po načrtih voditeljev predstavljali trgovinski in finančni ukrepi.

Na antagonizme in paradokse v odnosih Evropske unije do držav v soseščini, še posebej tistih na vzhodu kontinenta, opozarja tudi nekdanji slovenski zunanji minister in sedanji evroposlanec Ivo Vajgl. Med drugim je tudi poročevalec v senci za  Skupino Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo o tako imenovanem Vzhodnem partnerstvu:

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje

Ivo Vajgl opozarja, da je ukrajinski konflikt že dlje časa tlel pod površjem in da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo izbruhnil kot akutni problem:

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje

Omenili smo že pomoč, ki jo Evropska unija obljublja novim ukrajinskim oblastem. Čeprav so bile razmere v ukrajinskem konfliktu od vsega začetka precej konfuzne, pa to predstavnikov Evropske unije ni motilo pri takojšnji podpori menda prozahodno usmerjenih opozicijskih političnih skupin:

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje

Evropski parlament je na zadnjem plenarnem zasedanju potrdil sporazum med Evropsko unijo in Turčijo, v skladu s katerim bo morala Turčija sprejeti priseljence, ki so v Evropsko unijo nezakonito vstopili z njenega teritorija. Sporazum sta Bruselj in Ankara sicer podpisala že v decembru, turške oblasti pa so se  z njim obvezale, da bodo sprejele svoje državljane ali državljanke tako imenovanih tretjih držav, ki so prišli v Evropsko unijo iz Turčije in nimajo dovoljenja za prebivanje ali so brez državljanstva. Enako bo veljalo tudi za države članice Evropske unije.

Dogovor mora ratificirati še turški parlament, nato pa bo dva meseca za tem stopil v veljavo. Najprej bo sporazum začel veljati za državljane Evropske unije in turške državljane, tri leta po ratifikaciji pa se bo začelo tudi vračanje migrantov iz držav, s katerimi Turčija nima sklenjenih bilateralnih sporazumov. Evropska unija bo ob tem Turčiji nudila finačno in tehnično pomoč pri učinkovitejšem nadzoru meje, s tem pa naj bi bila Turčija, ki meji na Sirijo, Iran in Irak, po besedah poročevalke evropskega parlamenta in poslanke Evropske ljudske stranke Renate Sommer tudi varnejša. Zaradi bojda preobilice dela Sommerjeva za podrobnejša pojasnila ni bila dosegljiva.

Kot ste verjetno opazili, v tokratnih “E pa novicah” pristransko gostimo zgolj sogovornike iz pogojno rečeno levega političnega pola Evropskega parlamenta. Razlog je preprost, kolegi evropskih socialistov in liberalcev z desnega spektra, predstavniki in poslanci Evropske ljudske stranke, so se namreč vsi po vrsti mudili na kongresu stranke v Dublinu. V irski prestolnici je najštevilnejša politična stranka v evropskem parlamentu med drugim izbirala tudi svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. Po pričakovanjih se je večina, 382 delegatov, odločila za nekdanjega luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja, medtem ko je njegov tekmec za ljudskega kandidata za predsednika komisije, evropski komisar Michele Barnier, prejel 245 glasov.

Nekdanjega predsednika evroskupine Junckerja je javno podprla nemška kanclerka Angela Merkel, zmago v strankarski tekmi za kandidata za predsednika Evropske komisije pa mu je z odstopom od kandidature in podporo omogočil tudi latvijski premier Valdis Dombrovskis. Že pred časom so sicer kandidate za predsednike Evropske komisije izbrale tudi ostale politične skupine Evropskega parlamenta, eden glavnih tekmecev za vodenje komisije pa bo trenutni predsednik Evropskega parlamenta in kandidat evropskih socialistov Martin Schulz.

Evropska ljudska stranka pa se je v Dublinu ukvarjala kakopak tudi z Ukrajino. Z delegati je svoje izkušnje v slogu mučenice na invalidskem vozičku delila nekdanja ukrajinska opozicijska političarka in zapornica Julija Timošenko, v nič manj zvezdniškem slogu pa ni bil sprejet niti eden od voditeljev še nedavne opozicije, boksarski šampion težke kategorije, Vitalij Kličko. Za več kot dostojno slovensko zastopstvo je med drugim skrbel po mnenju publicista Boštjana M. Turka eden največjih slovenskih državnikov po Primožu Turbarju, če ne največji, predsednik SDS-a Janez Janša.

E pa novice so prispevali vajenec Jošt, Nejc Marcen in Tadej.

 

Projekt podpira Evropski parlament

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness