E PA VOLITVE

Prostora za spremembe in presenečenja ni več, po dobrih 15 urah od zaprtja volišč so znani tudi uradni rezultati volitev poslancev v Evropski parlament. Slovenijo, ki ji v 751-članskem evroparlamentu pripada 8 poslanskih mest, bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali štirje novinci: Romana Tomc in Patricija Šolin, kandidatki SDS, Franc Bogovič iz skupne liste NSI in SLS ter Igor Šoltes iz pred kratkim oblikovane liste Verjamem. Novoizvoljeni poslanci se bodo pridružili v Strasbourgu in Bruslju že preizkušenim Milanu Zveru, Tanji Fajon, Ivu Vajglu in Lojzetu Peterletu, ki so jim volivci zaupali nov mandat.

Evropske volitve se v Podalpju sicer niso izneverile predvolivnim napovedim. Manj kot četrtina volilnega telesa je zmago in tri poslanska mesta namenila opozicijski SDS, ki je prejela slabih 25 odstotkov glasov, na drugo mesto se je z dvema poslancema in 16,5-odstotno podporo uvrstila skupna lista NSi in SLS, sledijo pa novoustanovljena lista Verjamem, stanka DeSUS in stranka SD. Dober rezultat s skoraj 5,5-odstotno podporo je dosegla tudi Združena levica, medtem ko sta preostali vladni stranki Državljanska lista in Pozitivna Slovenija doživeli poraz. Prvo je podprl dober odstotek ljudi, ki so se odločili iti na volišča, drugo dobrih 6,6 odstotka. Zaradi slabega rezultata je z mesta predsednika Državljanske liste že odstopil Gregor Virant.

Ponovni preboj v evropski parlament je uspel Ivu Vajglu. Nekdanji zunanji minister je v preteklem mandatu kandidiral na listi stranke Zares, tokrat pa mu je uspeh prinesla podpora vladne stranke DeSUS. Kljub še enemu osvojenemu petletnemu mandatu Vajgl ni pretirano zadovoljen s potekom včerajšnjih volitev.

prisluhnite izjavi

Združeni levici, v katero so se pred evropskimi volitvami povezale Iniciativa Demokratični socializem, TRS in Demokratska stranka dela, sicer ni uspela uvrstitev v evropski parlament, kljub temu pa so s skoraj 5,5-odstotno podporo zabeležili soliden rezultat. Luka Mesec, drugouvrščeni kandidat na listi Združene levice, ki je prejel dobrih 2.000 preferečnih glasov, je uspeha sicer vesel, kljub temu pa opozarja na nizko volilno udeležbo.

prisluhnite izjavi

Volitve na nivoju celotne Evropske unije sicer niso pretirano spremenile slike in razporeditev političnih sil znotraj Evropskega parlamenta. Čeprav je izgubila več kot 50 poslanskih mest, najmočnejša politična skupina v evroparlamentu ostaja konzervativna Evropska ljudska stranka. Ta bo v naslednjem sklicu imela 212 poslancev, medtem ko bo drugouvrščene socialdemokrate zastopalo 186 odposlancev. Na tretjem mestu s 70 mandati ostajajo evropski liberalci, s 55 jim sledijo evropski Zeleni. Preboj v parlament je uspel tudi Evropski združeni levici, ki bo imela 44 poslancev, kar pa je le poslansko mesto več od do Evropske unije zmerno kritičnih evroposlancev, zbranih v skupino Evropski konservativci. Nepovezanih poslancev bo v novem sklicu Evropskega parlamenta 38, med njimi naj bi 36 sedežev pripadalo evroskeptični  Evropi svobode in demokracije. Kaj pomeni uspeh Zdužene levice na evropski ravni, smo vprašali Luko Meseca, ki pa ob odgovoru ni mogel niti mimo zaskrblujočega uspeha desnih populističnih strank.    

prisluhnite izjavi

Evropske volitve so prvič potekale tudi v novinki Hrvaški, ki se je Evropski uniji kot zadnja članica pridružila 1. julija lani. Zmago je z 41-odstotno podporo slavila koalicija opozicijskih strank, zbranih okoli Hrvaške demokratične skupnosti - HDZ, ki si je s tem zagotovila 6 poslanskih mandatov. Hrvaški jih sicer pripada 11, 4 preostale poslanske sedeže bo zasedla medijsko oklicana vladna koalicija Kukuriku, zbrana okoli socialdemokratske stranke. Stranki Oreh je z malo manj kot 10-odstotno podporo pripadel en poslanski sedež. Volilna udeležba je bila 25,25-odstotna. Za komentar prvih evropskih volitev na Hrvaškem smo prosili publicista Davorja Gjenera.

prisluhnite izjavi

Absolutni zmagovalci v Franciji in Veliki Britaniji so evroskepticizem, populizem in nestrpnost. V Franciji je slavila skrajno desna Nacional Front Marine Le Pen, ki je takoj po objavi volilnih rezultatov že pozvala predsednika Francoisa Hollanda, da zaradi slabega rezultata socialistov razpusti parlament. Tudi v Veliki Britaniji je zmago, in sicer s skoraj 30 odstotki podpore, dosegla Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva, krajše UKIP, ki je znana predvsem po svojem nasprotovanju priseljevanju in evropski integraciji. Vodja te britanske skrajno desne stranke Nigel Farage je pojasnil, da se ni in se nikoli ne bo zgodilo, da bi v evropskem parlamentu stopili v zavezništvo s francosko Nacionalno fronto.

Poglejmo v Skandinavijo. Na Švedskem so sicer z nižjo podporo zmagali Socialni demokrati, drugouvrščeni so Zeleni. V evropskem parlamentu sedežev ni uspelo obdržati piratom.

Omenimo še, da Feministični iniciativi sicer ni uspelo prebiti 4-procentnega praga v evropski hram demokracije, a ji je podpora občutno narasla.    

V gospodarsko najmočnejši evropski državi nekih bistvenih premikov ni zaznati. So se pa pregovorno disciplinirani nemški državljani pridno udeležili volitev, skoraj 50-odstotno.  Odmevata predvsem mandata, ki sta ju pridobili neonacistična stranka NPD in satirična stranka Die Partei. Slednjo so leta 2004 ustanovili novinarji časnika Titanic in ima izrazito zajebantski program, ki naj bi bil predvsem parodija na programe drugih, etabliranih strank. Kako resen program so sestavili v stranki, vam za pokušino podajamo nekaj predlogov. Uvedbo kvot za lene ljudi na vodilnih položajih, odpravo poletja in med drugim tudi to, da bi se morala Nemčija učiti od Grčije.

Ostanimo v zibelki evropske demokracije, kjer je slavila levičarska stranka Siriza, ki odločno nasprotuje ostri fiskalni disciplini. Kandidat evropske združene levice za predsednika Evropske komisije in predsednik omenjene stranke Aleksis Cipras je izjavil, da je sporočilo teh evropskih volitev v Grčiji jasno - treba je narediti konec temu katastrofalnemu streljanju v kolena in se vrniti k demokraciji. Se je pa po drugi strani v evropski parlament uspelo uvrstiti tudi neonacistični Zlati zori, ki je užila med 10 in 13 odstotki podpore, kar ji bo zagotovilo 3 oziroma 4 evroposlanske sedeže - kljub temu da je še vedno veliko vodilnih članov v preiskovalnem priporu, saj zoper njih potekajo kazenske preiskave zaradi ubojev migrantov in političnih nasprotnikov.

*pri novici o evropskih volitvah na Hrvaškem gre za napako. Volitve v evropski parlament v južni sosedi seveda niso potekale prvič.

Projekt podpira Evropski parlament