Popotovanje do Litije
Po obisku novogoriškega Dneva brezmejnih festivalov se je delegacija Radia Študent tokrat odpravila na Festival skupnosti v Litiji. Opremljeni z mikrofoni in snemalnimi napravami smo se brez klime napotili proti Zasavju, kjer so se 20. junija predstavile lokalne krajevne in mestne skupnosti ter društva in zavodi. Ob našem prihodu so organizatorji skrbeli še za zadnje popravke na svojih stojnicah, preden se je festival tudi uradno začel. Kmalu se je na dogodku zbralo večje število obiskovalcev. Dogajanje na festivalu so v glavnem popestrila društva, zavodi in obrtniki, ki so delili hrano in informativne letake o svojih dejavnostih. Mogoče je bilo poskusiti raznovrstne piškote, potice, štrudle in podobno. Seveda pa ni manjkalo lokalnega vina in domačega bezgovega soka. Za otroke so postavili tudi napihljiva igrala in organizirali košarkarski turnir. Zakaj so se na občini odločili za organizacijo festivala, pojasni podžupanja občine Litija Lijana Lovše.
Na festivalu so se predstavila številna društva, ki delujejo v zasavski skupnosti. Med njimi je tudi Društvo žena in deklet Vače, ki skrbi zlasti za organizacijo različnih delavnic in družabnih dogodkov za prebivalke. Delovanje društva natančneje predstavi predsednica Mateja Mihelčič.
Poleg društva, ki ponuja izobraževalni in socialni program za svoje članice, ima Litija tudi mladinski center. Ta skrbi za organizacijo športnih aktivnosti, prostovoljstva in delavnic. Več o poletnem programu za mlade pove sogovornica iz centra.
Pri organizaciji festivala je pomagal tudi Razvojni center Srca Slovenije, ki znotraj občine deluje že več kot 20 let. Primarno poslujejo skladno s potrebami lokalnega okolja ne zgolj litijske občine, ampak tudi drugih v regiji. Kako poteka sodelovanje z občino, pojasni Mojca Štepic, direktorica razvojnega centra.
V sodelovanju z občinami ima ekipa centra posluh zlasti za potrebe, ki jih izpolnjuje na podlagi povezovanja občin, ponudnikov in drugih institucij. Z organizacijo, vodstvom in koordinacijo teh skupnostnih mrež poskušajo povečati kompetence lokalnih ponudnikov izdelkov in storitev. Poleg regionalnih in nacionalnih projektov so vpeti tudi v mednarodno partnersko mrežo, v kateri so imeli priložnost sodelovati v več projektih in programih Evropske unije, kar predstavi sogovornica.
Kot izpostavlja sogovornica, so v razvojnem centru opravili več evropskih projektov. Ekipa se na projekte prijavlja povsem konkretno na podlagi razpisov. Najnovejši projekt, s katerim se trenutno ukvarjajo, predstavi direktorica.
Pri Srcu Slovenije navajajo še en uspešen projekt, ki je pred leti pripomogel k obuditvi oglarske tradicije v regiji. Razvoj projekta predstavi Mojca Hauptman iz turističnoinformacijskega centra Srce Slovenije.
Cilj evropskega projekta Prisluhni glasu vasi, ki ga je leta 2009 prvič izvedel Center za razvoj Litije, je bil spodbuditi trajnostni razvoj turizma na podeželskih območjih. Tako so na območju Oglarske dežele, v kateri se je ohranila tradicija kuhanja oglja v oglarskih kopah, postavili označevalne table in izdelali celostno grafično podobo dežele. Na tem območju poteka tudi oglarska pot, ki vodi mimo Oglarske domačije Brinovec. Aktivnosti, ki jih ponuja domačija, predstavi Mirko Brinovec z domačije Brinovec.
Eden izmed uspešnih projektov, izvedenih s pomočjo evropskih sredstev, je tudi ponovno odprtje rudnika Sitarjevec. Rudnik, v katerem so kopali predvsem svinčevo in živosrebrno rudo ter tudi cinkovo in železovo rudo, so zaradi nerentabilnosti in bolezni, ki so se širile med rudarji, zaprli leta 1965, vstop vanj pa so zaminirali. Gre sicer za eno najstarejših območij izkoriščanja rudnih bogastev pri nas. Arheološke najdbe pričajo o zametkih rudarstva pred približno 4 tisoč leti ter v času Rimljanov.
Po vmesnem zaprtju rudnika so vanj znova vstopili leta 2002 in odkrili limonitne kapnike, ki v letu zrastejo do pet centimetrov. V rudniku so sicer našli okoli 60 vrst mineralov. Več o rudniku Hauptman.
Podjetje Srce Slovenije in Občina Litija sta se zato odločila, da bodo rudnik odprli za obiskovalce. Sprva so uredili izvozni rov, ki so ga za javnost odprli leta 2017, nato pa so s pomočjo evropskih sredstev odprli tudi glavni rov. Na razpisu Interreg Slovenija-Hrvaška sta podjetje in litijska občina sodelovala tudi z Zavodom za gradbeništvo in s tremi partnerji s Hrvaške, med drugim istrsko občino Labin. Občina je na razpisu leta 2016 kandidirala s projektom Rudar, a ni prejela dovolj točk za več kot 600 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Celotna naložba v rove je bila ocenjena na 800 tisoč evrov, od tega je občina za prenovo leta 2017 namenila 75 tisoč evrov leta 2017 in 410 tisoč evrov leto zatem. Občina Litija in Razvojni center Srca Slovenije sta z Občino Labin leta 2018 začela z izvajanjem projekta Mine Tour v okviru programa Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. Cilj več kot milijon in sto tisoč evrov vrednega projekta je bil ohranjanje naravne in kulturne dediščine rudnikov, zaključil pa se je leta 2021. Muzejski del rudnika sicer obsega plato pred izvoznim rovom, pot od izvoznega rova do vpadnika, ki vodi do glavnega rova, in pot od glavnega rova do kapnikov. Časovnico obnove rudnika predstavi Hauptman.
Sogovornica pove, da so se tudi v letošnjem letu prijavili na razpis za dodatna sredstva, s katerimi bi med drugim želeli urediti parkovne površine. Na teh bi postavili ekrane z informacijami o rudniku.
Obnova rudnika Sitarjevec sicer ni bila edini projekt, ki ga je Občina Litija izvedla s pomočjo evropskih sredstev. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo je nasledilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je leta 2021 odobrila finančno podporo projektu ureditve kolesarske poti od Litije do naselja Pogonik. Evropski sklad za regionalni razvoj je za izvedbo projekta, v okviru katerega je občina uredila 5-kilometrsko kolesarsko povezavo, prispeval skoraj milijon evrov. Celotna vrednost projekta je bila dobre tri milijone evrov. Projekte, izvedene s pomočjo evropskih sredstev, predstavi podžupanja Lovše.
Lovše izpostavi, da Litija uradno ni več del osrednjeslovenske statistične regije, temveč skupaj s Hrastnikom, Trbovljami in Zagorjem ob Savi spada v zasavsko regijo. Pripadnost kohezijski regiji določa, koliko sredstev prejme občina. Spomnimo, da je Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji – vzhodno in zahodno, notranje dodatno razdeljeni na razvojne regije. Vzhodna, v katero spada Litija, obsega Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Posavsko, Jugovzhodno Slovenijo in Primorsko-Notranjsko razvojno regijo ter spada med manj razvite. Manj razvite regije so tiste, katerih bruto domači proizvod na prebivalca je pod tremi četrtinami evropskega povprečja. Tem tako pripada tudi največ sredstev iz programa kohezijske politike. Kako na prijavo na evropske projekte vpliva regionalna pripadnost, pojasni podžupanja.
Lovše pove, da so v preteklosti na občini prejeli manj evropskih sredstev, saj niso mogli upravičiti določenih stroškov.
Podžupanja, zadolžena tudi za koordinacijo evropskih projektov, doda, da na občini razmišljajo o sestavi ekipe, ki bi se ukvarjala izključno s pridobivanjem evropskih sredstev.
Občina Litija in njeni strateški partnerji se kot kaže uspešno spopadajo z obširno in večkrat nepredvidljivo ponudbo evropskih razpisov, ki jih poskušajo izkoristiti v prid ne samo lastnih občanov, ampak tudi širšega kroga obiskovalcev iz Slovenije in drugod. Na ta način tudi tako majhno območje samozavestno postavljajo na zemljevid zelene dežele.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, podanih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj