Al-Šabaab

Al-Šabaab

Oddaja
8. 11. 2017 - 12.00

Kot vsako drugo sredo, poslušate oddajo Južna hemisfera, v kateri tokrat odpiramo vpogled v Somaliji delujočo organizacijo Al-Šabaab. Organizacija, ki je vse od večinskega izkoreninjenja piratstva leta 2015 glavna medijska atrakcija iz Somalije, je pogosto razumljena zelo poenostavljeno. Zaradi označbe »teroristična skupina« je pogosto navedena kot razlog za tuje vojaške intervencije in je predstavljena kot osrednji akter, ki onemogoča ponovno vzpostavitev somalijske države. Glede na vlogo, ki je dodeljena skupini Al-Šabaab, o slednji vemo sorazmerno malo. Poleg predstavitve izpostavljene skupine in njene notranje organizacije bomo v današnji Južni hemisferi govorili tudi o mednarodnih vojaških posredovanjih in pretehtali vlogo Al-Šabaaba v aktualni somalijski politiki.

                                                                                                   

Čeprav začetek somalijske državljanske vojne sega že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, izhodišče današnjega vpogleda v skupino Al-Šabaab postavljamo v leto 2006, na začetek tako imenovane vojne za Somalijo. Leta 2006 so se začeli spopadi med prehodno somalijsko vlado in skupino Zveza islamskih sodišč, ki je do konca leta 2006 še nadzirala večino južne Somalije, vključno s prestolnico Mogadiš. Zveza islamskih sodišč je na omenjenem območju v prvi vrsti zagotavljala varnostne mehanizme v obliki nekakšne policije, pozneje pa omogočala tudi določeno raven izobraževanja in zdravstvene oskrbe.

Zveza islamskih sodišč je leta 2006 doživela več porazov v spopadih z etiopsko vojsko in vojsko takratne prehodne vlade. Ti so botrovali razkropitvi zveze v več ločenih organizacij, med katerimi se je v naslednjem letu formirala tudi skupina Al-Šabaab. Sogovorec Stig Jarle Hansen, profesor na norveški University of Life Sciences, poudari, da začetki Al-Šabaaba segajo že v leto 2003, in prvotno formacijo skupine opiše takole:

Izjava

Al-Šabaab, ki se je oblikoval kot rival takratne začasne vlade, se zavzema za vpeljavo šeriatskega prava in za vzpostavitev muslimanske države na Afriškem rogu. Skupina deluje v Somaliji, Keniji, Etiopiji, Ugandi, Džibutiju in Tanzaniji. Pri tem pa moramo izpostaviti, da skupina nikoli ni delovala izven omenjenih območij. Veliko nejasnosti pri razumevanju delovanja skupine izhaja iz njene povezave s skupino Al-Kajda. Čeprav je skupina Al-Šabaab javno izpostavila svojo lojalnost do Al-Kajde, je povezava med skupinama zelo krhka. Iz tega vidika je zavzet boj ameriških vojaških sil proti skupinam Al-Šabaaba, ki je utemeljen prav na tem sodelovanju, nekoliko neoprejemljiv. Več o povezavi Al-Kajde in Al-Šabaaba doda Hansen:

Izjava

Trdno stališče Al-Šabaaba, po katerem sodeč svoje vloge ne vidi mednarodnem džihadističnem gibanju, temveč v lokalnem delovanju, je pod večji preizkus prišlo leta 2014. Hitro rastoč vpliv skupine Islamska država je slednjo privedel do točke, ko je svoje rekrute in podporo iskala tudi v skupini Al-Šabaab, ki je ponudbo ostro zavrnila. Ne glede na stroge ukrepe proti priključitvi Islamski državi, ki naj bi vključevali tudi smrtne kazni, je Islamska država vseeno sprožila delitev na frakcije znotraj Al-Šabaaba. Tako sta v Somaliji iz vrst Al-Šabaaba nastali dve frakciji, ki sta svojo lojalnost zaprisegli Islamski državi. Prvo skupino, ki se je formirala na jugu države, so hitro zatrle kenijske sile. Tako je trenutno aktivna le skupina v severnem delu Somalije, natančneje v Puntlandiji, kjer pod vodstvom Abdula Quadira Mumina deluje okrog 300 bojevnikov. Situacijo podrobneje razloži bivši član skupine Crisis Group in aktivni raziskovalec somalijskih političnih zadev Matt Bryden:

Izjava

Če se vrnemo k notranji organizaciji Al-Šabaaba, je ena od nespregledljivih točk prav vprašanje financiranja. Matt Bryden pove, da so glavni vir dohodka obdavčitve na prehodnih območjih in v pristaniščih, ki jih Al-Šabaab nadzira, med drugim pa plačila prejema tudi od številnih podjetij, ki želijo delovati na območjih pod njihovim nadzorom.

Izjava

Prejšnji mesec je Somalijo prizadel eden najhujših bombnih napadov v zgodovini. Tovornjak bomba v glavnem mestu Mogadiš je terjal več kot 400 žrtev, odgovornost za napad pa je bila nemudoma naprtena Al-Šabaabu, čeprav ta še vedno ni prevzel odgovornosti. Do številnih pomislekov pa je privedla informacija o izvedencu napada. To je bil bivši somalijski vojak, čigar vas je avgusta utrpela nekaj smrtnih žrtev ob izvedbi akcije ameriške vojske. Sogovorec Matt Bryden sicer meni, da je napad izvedla skupina Al-Šabaab. Vseeno pa lahko primer skupaj z dejstvom, da Al-Šabaab nikoli ni izvedel napada zunaj vzhodne Afrike, izkoristimo za premislek o ameriški protiteroristični intervenciji v Somaliji.

Trenutno so v Somaliji prisotne mirovne vojaške enote številnih držav. V prvi vrsti so to enote mirovne misije afriške unije AMISOM, ki veljajo za najučinkovitejšo pomoč somalijski vladi pri zagotavljanju osnovnega nadzora nad ozemljem federacije. Kolikšno območje trenutno nadzorujejo enote AMISOM-a, nam pove Matt Bryden, ki učinkovitost skupine ocenjuje takole:

Izjava

Vendarle pa imajo enote AMISOM-a pretežko nalogo. Kot opozarja Bryden, enotam Združenih narodov v 90-ih letih ni uspelo vzpostaviti nadzora nad istim območjem s 30.000 vojaki, medtem ko je število enot AMISOM-a manjše za približno tretjino.

Izjava

Enote AMISOM-a pa so zgolj en del tujih vojaških enot v Somaliji. Svoje vojake imajo v državi še Katar, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike, Turčija, Združeni narodi, Kitajska, prisotne pa so tudi enote evropskih držav. Ne glede na številne tuje interese v obnavljajoči se državi pa najintenzivnejše boje proti skupini Al-Šabaab bijejo Združene države Amerike, ki imajo trenutno v Somaliji prisotnih okrog 400 vojakov. ZDA redno izvajajo letalske napade na območja pod nadzorom Al-Šabaaba in atentate na vodilne osebe organizacije. Dodaja Hansen:

Izjava  

Če že govorimo o intervenciji Združenih držav, pa lahko dodamo tudi to, da po nekaterih podatkih v Al-Šabaabu deluje okrog 40 ameriških državljanov. Eden izmed njih je bil Abdu Mansoor Al-Amriki, ki je veljal za enega izmed medijsko najbolje prepoznanih akterjev znotraj skupine. Mladi Američan je veljal za enega vidnejših pobudnikov ideje, da se Al-Šabaab prelevi v mednarodno džihadistično gibanje, a je ta ideja naletela na nasprotovanje in ga je nato Al-Šabaab umoril. Kakšna je bila dejanska vloga Al-Amrikija znotraj organizacije, razloži Matt Bryden:

Izjava

Trenutna somalijska vlada je tako rekoč popolnoma odvisna od tuje vojaške in finančne podpore. Matt Bryden na tej točki opozarja na problem nasprotovanj med podpornimi državami. Izpostavlja primer Katarja in Združenih arabskih emiratov, ki jačata obstoječa nasprotovanja med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami.

Izjava

Ne glede na to, da se podpora lokalnega prebivalstva skupini v zadnjih letih zmanjšuje, je Al-Šabaab še vedno deležen določene podpore. Kot opozarja Hansen, je ta v največji meri odvisna od slabih razmer na podeželskih območjih, zaradi česar se prebivalci tega spregledanega podeželja obračajo k Al-Šabaabu:  

Izjava

Matt Bryden izpostavlja, da napadi terjajo svoj davek v smislu lokalne podpore Al-Šabaaba, ki naj bi se v zadnjih letih močno zmanjševala. Kot osrednji razlog obstoječe podpore pa navaja prav nesinhronost in nasprotovanja med zvezno vlado in zveznimi državami ter slabe organizacijske zmožnosti zveznih držav na področju varnosti.

Izjava

Somalijska vlada je po več kot dveh desetletjih državljanske vojne prisiljena v položaj, v katerem je popolnoma odvisna od mednarodne pomoči. Skupina Al-Šabaab je kot usihajoč konkurent za prevzem oblasti le ena izmed ovir na poti vzpostavitve celostne oblasti zvezne vlade nad ozemljem Somalije. Osrednji težavi pa sta najverjetneje omejena moč zvezne vlade in njena pretirana odvisnost od tujih držav. Več o dejanski stopnji avtonomije trenutne zvezne oblasti, na čelu katere stoji ameriško-somalijski državljan Mohamed Abdullahi Farmajo, za konec doda Matt Bryden:

Izjava

Ob koncu oddaje vabimo še, da prisluhnete oddaji o somalijski vladi z naslovom Spodleteti bolje, ki smo jo v terminu Južne hemisfere pripravili marca letos.

Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness