V današnji Južni hemisferi se v celoti posvečamo Argentini in še vedno sveži vladi predsednika Maurica Macrija. Slednji je na oblast stopil lanskega decembra, potem ko je za dober odstotek premagal protikandidata Daniela Sciolija iz zveze strank Fronta za zmago, sam pa je užival podporo zveze Cambiemos oziroma v prirejenem prevodu “Za spremembo”. Geslo slednje je Macri v polni meri začel izvajati že s prvim dnem nastopa svojega mandata, ko je po navodilu predsednika centralna banka sprostila nadzor nad vrednostjo domače valute peso. Ta je nato izgubil tretjino svoje pretekle vrednosti. Sledilo je odpuščanje več deset tisoč javnih uslužbencev, zakonska deregulacija lastninjenja medijev, sprejetje restriktivne zakonodaje glede javnega zborovanja, opustitev energetskih subvencij ter nižanje ali ukinitev določenih davkov. Med drugim je bil z dekretom tako zavržen retencijski davek na rudarstvo, ki je zahteval dodatno plačilo davščin na strani tujih podjetij v državi.

Mauricio Macri je prevzel predsedniški mandat po dvanajstletni vladavini Nestorja in Christine Fernandez Kirchner. V času na oblasti sta zakonca uveljavila model oblike neokenesyanske države, ki je spodbujal razvoj notranjega trga in je pomenil določen porast blaginje glede na predhodno obdobje devetdesetih let, ko je državo opustošila neoliberalna paradigma po navodilu Mednarodnega denarnega sklada. O vladnih reformah, povezavah z mednarodnim kapitalom in odzivu družbe v oddaji z novinarjem Juanom Cruzom Ferreo, ekonomistom Marianom Felizom in Juanom Pablom Ferrerom iz Univerze v Bathu.