Dva milijona manj? Dva milijona kam?
Na zahodnem levem bregu reke Brahmaputra v kraju Matia v okrožju Goalpara v indijski zvezni državi Assam za tri metre visokimi zidovi rdeče barve nastaja taborišče, v katerem bo predvidoma pridržanih tri tisoč ljudi. V taborišču, velikem za sedem nogometnih igrišč, bo prostor tudi za šolo in bolnišnico, ki bosta na voljo tako imenovanim “ilegalnim imigrantom”. To je prvi od enajstih novih centrov za pridržanje, ki jih v zvezni državi Assam na skrajnem severovzhodu Indije načrtujejo oblasti. V njih naj bi do vrnitve v državo izvora, kar je po prepričanju indijske vlade Bangladeš, bili nastanjeni prebivalci Assama, ki ne bodo uspeli dokazati, da njihove korenine v zvezni državi segajo vsaj do 24. marca 1971. Dan po tem datumu se je začela bangladeška osvobodilna vojna, v kateri si je Bangladeš, takrat še Vzhodni Pakistan, s pomočjo Indije izboril neodvisnost. Družine, ki so na indijsko stran meje zbežale po začetku vojne, po arbitrarni definiciji nimajo pravice do vpisa v Nacionalni register državljanov Assama.
Trenutno je takih prebivalcev Assama, ki jim grozi, da v nacionalni register ne bodo vpisani, skoraj dva milijona. Ker z Bangladešem Indija nima sklenjenega nikakršnega sporazuma o vračanju domnevno ilegalnih migrantov, dvema milijonoma ljudi tako hkrati grozi, da bodo ostali brez lastne države. Sedaj imajo štiri mesece časa za pritožbe na tribunale za tujce, ki delujejo v okviru notranjega ministrstva. Po razsodbi vrhovnega sodišča, ki je leta 2013 zvezni in lokalni vladi naročilo posodobitev Nacionalnega registra državljanov Assama, so morali tribunali presoditi v več kot 33 milijonih primerov. Najprej so iz registra izpadli 4 milijoni ljudi, polovica jih je medtem uspela zadostiti zahtevam za vpis v register, zato je pričakovati, da se bo število izpuščenih še znižalo.
Nacionalni register državljanov v Indiji ni nekaj običajnega, temveč je Assam edina zvezna država, ki se je v 50-ih letih prejšnjega stoletja odločila, da bo na podlagi cenzusa iz leta 1951 na ta način registrirala prebivalstvo. Več pove Sanjib Baruah, profesor političnih ved z newyorškega Bard Collegea.
Register je torej nastal kmalu po umiku britanskega imperija z indijske podceline, v času formiranja Republike Indije. Medtem ko britanskih upravljalcev preseljevanje na območje Assama, kjer so imigranti delali na plantažah čaja, seveda ni motilo, je indijska zvezna vlada že leta 1950 sprejela imigrantski zakon, ki ji je dovoljeval izgon tujcev iz Assama. Vendar v času vlade Džavaharlala Nehruja, ki je hotela vzpostaviti podobo sekularne Indije, Indije za vse, množične deportacije ali podobni ukrepi niso prišli v upoštev. Večinoma hindujsko lokalno prebivalstvo je priseljevanju iz tedaj Vzhodnega Pakistana nasprotovalo že takrat. Konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let pa je na krilih študentske organizacije All Assam Students Union organiziralo množične proteste proti, kot so trdili, ilegalnem priseljevanju iz Bangladeša. Leta 1985 je tako zvezna vlada, ki jo je takrat že vodil Rajiv Gandhi, s protestniki podpisala Assamski sporazum, v katerem je zapisala, da bodo, citiramo, “tujci, ki so prišli v Assam 25. marca 1971 ali po njem, še naprej detektirani in izbrisani ter da bodo sprejeti praktični ukrepi za izključitev takih tujcev”.
Skratka, praktični ukrepi za množično izključitev tujcev so morali počakati na neko drugo dobo Indije, na dobo, v kateri je vrhovno sodišče leta 2014 v odgovor na peticijo podjetja Assam Public Works prvič po letu 1951 naročilo posodobitev registra državljanov. In vrhovno sodišče je to storilo tako, da je pri tem citiralo C. S. Mullana, britanskega nadzornika cenzusa Indije iz leta 1931, ki je zapisal, v prostem prevodu:
“Verjetno najpomembnejši dogodek v provinci v zadnjih 25 letih - dogodek, ki bo vrh tega verjetno permanentno spremenil celotno podobo Assama in uničil celotno strukturo assamske kulture in civilizacije - je bila invazija ogromne horde zemljelačnih imigrantov, večinoma muslimanov, z območij Vzhodnega Bengala.”
Po tem citatu nas verjetno ne more čuditi, da je vrhovno sodišče ob sklicevanju na Zakon o državljanstvu, v določbah katerega je vsebovan tudi Assamski dogovor iz leta 1985, zvezni vladi in vladi Assama naročilo detekcijo in izgon vseh ilegalnih migrantov, ki so v Assam prišli po 25. marcu 1971. Osrednji kriterij, na podlagi katerega so prebivalci vpisani v novi register državljanov Assama, je postalo dokazovanje tega, da so posameznik ali njegovi predniki tam živeli pred pričetkom bangladeške osvobodilne vojne. Tako so tribunali za tujce prišli do trenutnega števila dveh milijonov ljudi, ki naj bi jih vlada deportirala.
Ni jasno, kam bodo deportirani in ali sploh bodo. Sogovorniki menijo, da ne bodo deportirani v Bangladeš. Obe državi se strinjata, da je to “notranja zadeva” Indije. Morda bodo “pridržani” v taboriščih, dejstvo pa je, da je odločitev o tem v rokah vladajoče hindujske nacionalistične stranke Bharatiya Janata Party, krajše BJP. Ta se je po majskih volitvah na zvezni ravni še dodatno okrepila in ima v spodnjem domu parlamenta skupaj s koalicijo skoraj štiri petine vseh sedežev, prav tako pa od lokalnih volitev 2016 vodi tudi koalicijo v vladi države Assam. Vodja lokalne vlade je Sarbananda Sonowal, ki je bil v devetdesetih letih predsednik prej omenjene študentske organizacije All Assam Students Union. Notranji minister zvezne vlade in desna roka premierja Narendre Modija Amit Shah že obljublja, da ne bo niti enemu ilegalnemu migrantu dovolil ostati v Assamu, v začetku leta pa se je, nanašajoč se na bangladeške migrante, proslavil z izjavo, da mora Indija delovati proti “vsiljivcem, ki jejo deželo kot termiti”. Vendar Shah predpostavlja, da so “vsiljivci” le muslimanski, ne pa tudi hindujski migranti. Kot ocenjuje Baruah, pa je izven registra državljanov Assama sedaj ostalo približno toliko hindujcev kot muslimanov, saj se tribunali za tujce pri odločanju ne odločajo na podlagi vere posameznika.
Ideologija hindutve, ki uokvirja mentalno shemo stranke BJP in njene materinske organizacije Rashtriya Swayamsevak Sangh, hindujskega imigranta v Indijo razume kot povratnika domov, v sveto deželo, musliman pa je po drugi strani prvi sovražnik hindujca. Zato BJP spreminja lokalni diskurz v Assamu, pove Nissim Mannathukkaren s kanadske Univerze Dalhousie.
Januarja letos je spodnji dom indijskega zveznega parlamenta že sprejel spremembo Zakona o državljanstvu, ki bi dovolila podeljevanje državljanstva migrantom iz Pakistana, Bangladeša in Afganistana, a le če ti ne bi bili muslimani. Na severovzhodu Indije je predlog zakona naletel na velik odpor. V Assamu so protestniki med drugim požgali pisarne stranke BJP. Tudi stranke, ki so v regionalnih vladah severovzhodnih zveznih držav Assam, Meghalaya, Nagaland in Mizoram v koaliciji s stranko BJP, so v primeru sprejetja zakona zagrozile z izstopi iz koalicij. V zgornjem domu zveznega parlamenta zakon nato pred volitvami ni bil sprejet. Po mnenju Baruaha se BJP v novem mandatu spremembi Zakona o državljanstvu vseeno ne bo zlahka odpovedala.
Kot razlaga Nitasha Kaul, pisateljica in predavateljica na Univerzi Westminster, je sodelovanje z lokalnimi vladami in prilagajanje svojega diskurza lokalnim sentimentom eden od razlogov za velik vpliv stranke BJP tudi v delih Indije, do katerih roka centralne vlade običajno ne seže tako zlahka. BJP je v kar dveh tretjinah zveznih držav in teritorijev vladajoča stranka.
Čeprav za zdaj ni jasno, kako dosledno se bo BJP pri ravnanju s tistimi, ki bodo v Assamu ostali brez državljanstva, držala svojih hindujskih načel in kako nasilna bo pri tem, je Amit Shah že povedal, da bi morali nacionalne registre državljanov uvesti povsod po Indiji, da bi se znebili “vsiljivcev”.
Nedavno je BJP na primeru Kašmirja že pokazala, da tudi spremembe ustave niso zafecljana politična dejavnost, ki bi potrebovala razpravo državljanov, ki jih te spremembe zadevajo, in še manj njihovo tiho privolitev. Zvezni državi Džamu in Kašmir je, kot smo poročali, pred dobrim mesecem dni s spremembo ustave indijski parlament odvzel avtonomijo in jo z ločenim zakonom razdelil na dva zvezna teritorija, protestnike v Kašmirju pa oborožena policija vsakodnevno tušira s solzivcem in obstreljuje s plastičnimi naboji.
Za BJP obračun hindujske Indije z muslimani ne predstavlja le sredstva, ampak hkrati tudi cilj, razlaga Mannathukkaren. Z drugimi besedami to pomeni, da je hindutva nekaj totalnega in ne pomeni zgolj praznega govoričenja za nabiranje volilnih glasov, temveč na političnem področju pomeni dejansko podreditev vseh večinskemu telesu nacije.
Čeprav je bila Indija ustanovljena kot sekularna republika, je njena osamosvojitev utemeljena na hinduizmu.
V prvi dobi Indije je tako prevladal koncept deklarativno sekularne republike s prisotnimi elementi hinduizma, medtem ko je v drugi Indiji BJP uspela na površje privleči prej skrite tokove.
Če je prvo dobo predstavljala stranka Indijski nacionalni kongres, dominantna vse od osamosvojitve, drugo predstavlja BJP.
Nitasha Kaul prepoznava dve obdobji v vzponu stranke BJP.
Velik vpliv na stranko BJP ima Rashtriya Swayamsevak Sangh oziroma RSS, ki je že od svojih začetkov v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pod vplivom hindutve.
Kaj pa odnos med RSS, BJP in Narendro Modijem?
RSS in BJP stremita po preobrazbi državnih institucij, kar je gotovo najbolj opazno na področju izobraževanja, a je princip povsod podoben.
Dodaj komentar
Komentiraj