Kitajski pacifizem
Pozdravljeni, poslušate Južno hemisfero, oddajo aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Najštevilnejša država na svetu, Ljudska republika Kitajska, te dni slavi 70 let neodvisnosti. Prvega oktobra 1949 je Mao Cetung, takratni vodja komunistične stranke Kitajske, na trgu Tiananmen v novoimenovani prestolnici Peking razglasil dokončno zmago v državljanski vojni, ki je s prekinitvami trajala od leta 1927 do leta 1949.
Poražene sile Kuomintanga so bile primorane zapustiti celino, ki so jo vsaj formalno nadzorovale od leta 1928, ko so uspešno zavladale nad ozemljem, ki je bilo od padca dinastije Čing razcepljeno med več različnih oboroženih klik. 21 let pozneje je edino ozemlje pod nadzorom Kuomintanga ostal otok Tajvan, ki je bil do leta 1986 enostrankarska država, sedaj pa je Kuomintang opozicijska stranka, ki jutri praznuje sto let.
Republika Kitajska - ali z neformalnim imenom Tajvan, včasih pa tudi Kitajski Tajpej - pospešeno izgublja svoje politične zaveznike. Od volitev 2016 je izgubila kar šest zaveznic. Potem ko so diplomatske odnose prekinili Salvador, Panama, Dominikanska republika ter São Tomé in Principe, sta jih prejšnji mesec prekinila še državi Kiribati in Salomonovi otoki. Nekaj dni po tem sta jih vzpostavili s celinsko Ljudsko republiko Kitajsko. Več o tem sinologinja z ljubljanske Filozofske fakultete Jana S. Rošker.
Dve državi, ki imata obe v imenu poimenovanje Kitajska, imata zapleteno skupno zgodovino že od konca državljanske vojne. Republika Kitajska oziroma Tajvan je de facto nastala leta 1949, ko so privrženci vodje Čang Kai Šeka na otoku ustanovili republiko. Od tedaj ima država tudi ločeno vlado. Tajvan je do leta 1971 Kitajsko zastopal tudi v varnostnem svetu in vseh drugih organih Združenih narodov, leto pozneje pa so tudi ZDA priznale Ljudsko republiko Kitajsko.
Leta 1992 so predstavniki obeh Kitajsk sprejeli dogovor o eni Kitajski, ki ima zgolj različne sisteme. Interpretaciji dogovora na celini in na otoku se sicer razlikujeta.
Uradna pozicija Ljudske republike je, da je Kitajska ena država s tremi sistemi: Ljudsko republiko, Hongkongom in Republiko Kitajsko. Tajvanska vlada na svojem ozemlju nastopa suvereno. Rošker.
Tajvan je nominalno večstrankarska demokracija, ki ima sicer samo dve resni stranki, podobno kot zaveznica na nasprotni obali Pacifika ZDA.
Celinska Kitajska, ki se sama označuje za komunistično, medtem ko odločno igra na kapitalističnem terenu, vztraja pri tem, da gre pri Republiki Kitajski za del njenega ozemlja z malo preveč vzpostavljene avtonomije. Tako je otoški Kitajski, v nadaljevanju Tajvanu, predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping v začetku januarja v govoru ob 40. obletnici ponovne vzpostavitve odnosov med Kitajsko in Tajvanom povedal, da je združitev neizogibna. Po njegovih besedah si bo Ljudska republika prizadevala za dosego cilja združitve z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Več o tem Saša Istenič Kotar, ustanoviteljica Centra za tajvanske študije na ljubljanski filozofski fakulteti.
V istem govoru je prav tako označil boj proti separatističnim težnjam v Tajvanu, Tibetu in Šingjangu za glavne prioritete nacionalne politike. Ljudska republika se za zdaj še zateka k diplomatskim zvezam oziroma trganju teh. Nova zavezništva išče med državami, ki so bile do nedavnega prijateljice Tajvana.
Ljudska republika Kitajska je s Salomonovimi otoki vzpostavila diplomatske odnose po tem, ko je otok v Pacifiku prekinil odnose s Tajvanom. Šef diplomacije celinske Kitajske Vang Ji in šef diplomacije Salomonskih otokov Jeremiah Manele sta podpisala sporazum v Pekingu. Manele je povedal, da je razlog za odločitev, da zamenja diplomatske odnose z eno Kitajsko za diplomatske odnose z drugo, “nacionalna potreba”. Ob tem je treba še pripomniti, da je Ljudska Republika Kitajska njihov največji trgovinski partner.
Tajpej je celinsko Kitajsko obtožil “denarne diplomacije”, cilj katere je kupovanje preostalih nekaj tajvanskih zaveznikov. Ljudska republika Kitajska zanika obtožbe dajanja donacij in posojil v zameno za priznanje.
Stranka Kuomintang se je kljub zgodovinskemu nasprotovanju komunističnim oblastem v državljanski vojni v zadnjih desetletjih potegovala za boljše odnose s celino. Na volitvah leta 2016 je Kuomintang izgubil oblast in prevzela jo je Demokratska napredna stranka, ki konsenzu nasprotuje in podpira polno neodvisnost Tajvana.
Dejstvo, da je na lokalnih volitvah vladajoča Demokratska napredna stranka doživela poraz, zaradi katerega je tudi trenutna predsednica Tajvana Caj Ing Ven izgubila vodilno mesto v stranki, kaže na to, da prebivalci na Tajvanu prav tako ne želijo poslabšanja odnosov med državama. Razlog za to je med drugim tudi dejstvo, da je gospodarstvo Tajvana tesno prepleteno z gospodarstvom celinske Kitajske. Istenič.
Kot rečeno, je od izvolitve Caj Ing Ven pred tremi leti Tajvan izgubil že šest zaveznikov na mednarodnem političnem polju.
Tajvan od leta 1971 ni več država članica Združenih narodov. Priznava jo le še nekaj zaveznikov, natančneje Svazi, Vatikan, Belize, Gvatemala, Haiti, Honduras, Nikaragva, Paragvaj, Sveti Krištof in Nevis, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine, Marshallovi otoki, Nauru, Palau in Tuvalu. To je za državo velikega, čeprav le simbolnega pomena, saj celinska Kitajska ne želi vzpostaviti diplomatskih odnosov z nobeno državo, ki priznava Tajvan.
Južno hemisfero je pripravila AKG.
Dodaj komentar
Komentiraj