Ženski je bil preprečen vstop v bolnišnico, ker naj ne bi bila primerno oblečena. Gre za le enega od podobnih incidentov, ki so se zgodili v zadnjih mesecih. Lokacija dogodka? Malezija - država, ki se sooča z naraščajočim konservativizmom. Ta se kaže tudi v omejevanju delovanja žensk, vedno bolj v javni sferi in celo pri dostopu do javnih storitev. V bivši britanski koloniji z večinskim muslimanskim prebivalstvom so del vsakdana tudi tematike različnih ver in etničnih pripadnosti, kar celotno situacijo še bolj zaplete.

A vrnimo se zaenkrat na fokus današnje oddaje - kakšen je dandanes položaj žensk v Maleziji, zakaj tudi kot le zunanji opazovalci slišimo o nekaterih dogodkih omejevanja svobode žensk in kako se te same odzivajo na situacijo? Začnimo s pregledom dogajanja. Kot že omenjeno, je eden od nedavnih ekscesov bila prepoved vstopa ženske v bolnišnico zaradi oblačil, ki naj ne bi bila primerna. Ali gre za samostojen primer? Odgovarja Kristine Yap iz malezijske organizacije Woman’s Aid:

Izjava

Preprečevanje gibanja žensk na podlagi tega, kako so oblečene prek eksplicitnih prepovedi, se morda zdi neznano in oddaljeno. A dejstvo je, da bolj posredne oblike lahko opazimo tudi bližje svojih domačih vrat - ženske namreč zaradi ogovarjanja na ulicah spreminjajo svoje obnašanje, in sicer tako, da spremenijo izbiro oblačil kot tudi z izogibanjem določenih krajev, ali pa se v javnem prostoru ne zadržujejo ob določenih časih. Vplivanje na to, kaj ženske nosijo, pa je del širših prepričanj, da imajo oblačila vpliv tudi na to, kako se lahko drugi obnašajo do njih. Le korak naprej je prenos krivde za napade, ki se jim zgodijo, na žrtve same. Tudi to je nekaj, kar je moč opaziti v Maleziji. S primerom ponazori aktivistka Tarra Shaliny.

Izjava

Primeri, kjer je krivda oziroma odgovornost za zlorabo prestavljena na žrtev samo, so sicer prisotni vsepovsod. V Maroku je na primeru nadlegovanja dveh žensk v javnosti celo prišlo do sodnega procesa, saj sta bili aretirani zaradi nespodobnosti v javnosti, ker sta nosili krilo na tržnici. V procesu sta ženski dokazovali, da za nadlegovanje nista bili odgovorni sami in da nošenje specifičnih oblek ni nikakršen razlog za nadlegovanje. Sodišče je odločilo njima v prid in tako poskrbelo za pozitiven primer sodne prakse. Malezijska organizacija, v kateri dela Kristine, se ukvarja prav z žrtvami spolnega nasilja. Razloži, katere so tiste predpostavke, ki omogočajo moškim tovrstno delovanje oziroma ga vsaj delno potrjujejo.

Izjava

Ena od debat, ki se odvija v Maleziji in je del širše problematike spolnega nasilja, je posilstvo v zakonski zvezi. Sam obstoj tega pojava je namreč marsikomu tuj in mora biti sam po sebi izpostavljen kot problem, saj marsikdo še vedno vidi vsakršen spolni odnos znotraj zakona kot konsenzualni odnos. Nedavno smo to osnovno nerazumevanje lahko slišali tudi s strani odvetnika ameriškega predsedniškega kandidata, Donalda Trumpa, ki je v odgovor na obtožbe posilstva bivše žene postregel z informacijo, da je vsa spolnost znotraj zakona po definiciji konsenzualna. Problem v tovrstnem razumevanju je predvsem nezmožnost prijavljanja posilstva, če se ta zgodi znotraj zakona in s tem manjša zaščita žensk. Na kakšen način pa razprava poteka v Maleziji? Tarra Shaliny.

Izjava

Kljub temu da so naše sogovornice potrdile trend vedno večjega konservativizma v družbi, ki ga vežejo predvsem na določeno interpretacijo prevladujoče, torej islamske vere, pa je situacija vseeno bolj kompleksna od tega. Aktivistka Khaili Sopian predstavi svoj pogled na tezo, da se pozicija žensk v družbi slabša:

Izjava

*glasbeni premor*

Pozdravljene drage poslušalke in poslušalci. Še vedno smo v oddaji Južna hemisfera in nadaljujemo s pregledom okolja, ki ga ženskam nudi Malezija. Trendi niso najbolj pozitivni, a to nikakor ni razlog za obup. Ženske namreč le niso okrasni nepremični predmeti, ampak so sposobne odzivanja in organiziranja v boju za spremembe. Sogovornice smo torej povprašali o tem, kako aktivno je področje organizacij, ki naslavljajo vprašanja, ki se tičejo ženskega prebivalstva, in katere so specifike naslavljanja teh tematik v državi. Khaili izpostavi dejstvo, da je ravno zaradi multikulturnosti Malezije nujen intersekcionalni pristop:

Izjava

Tudi pregled bolj aktivnih organizacij na področju pravic žensk pokaže, da je ena izmed pomembnejših organizacija Sisters of Islam. Prek nje ženske zagovarjajo varovanje pravic in emancipacijo s svojega verskega zornega kota. Prostor, ki omogoča večjo avtonomnost izražanja in lažji dostop do informacij, pa je splet. Kristine tako pove, da so se tam nastanile nekatere vsebine, vezane na položaj žensk:

Izjava

V spletnem prostoru sta svoje mesto našli tudi Khaili in Tarra, ki sta ustanoviteljici Facebook skupine The Malaysian Feminist. Medtem ko je eden od osnovnih namenov predvsem odpiranje debate med lokalnim prebivalstvom, pa je realnost malo drugačna. Največji del sledilcev strani sicer je iz Malezije, a je aktiven predvsem drugi, tuji del. Tarra izpostavi komponento mednarodnega feminističnega gibanja in omejitve doma:

Izjava

“Islam potrebuje feministično revolucijo. Težko bo. Kako lahko pomagamo?” Richard Dawkins se je s temi besedami pred dnevi ponovno odločil predstaviti svoje mnenje, ki pa je bilo, kot že kdaj prej, hitro označeno za rasistično, pokroviteljsko in šovinistično. Njegovo izjavo samo vzemimo za primer predsodkov, hitrih zaključkov in nepoznavanja tematike feminizma, predvsem feminizma žensk, ki naj bi bile zaradi svoje vere nujno podrejene, skrite, potlačene.

Tovrstno posploševanje ne koristi nikomur, še najmanj pa ženskam, katerih realnost vsak dan kaže na veliko večjo kompleksnost in pa predvsem aktivnost posameznic, kot so jo številni razsvetljeni komentatorji sposobni zaznati, kaj šele prikazati. Zaključimo torej kar z odzivom Khaili na Dawkinsonovo modrovanje:

Izjava