V današnji Južni hemisferi se bomo zadržali v Maleziji na otoku Borneo v pokrajini Sabah. Razlog za to je oborožen konflikt med Malezijo in sledniki suluškega sultana Jamalula Kirama III, ki so 10. februarja, z namenom pridobiti nazaj lastninske pravice, pripluli v Sabah. Od takrat je okoli 400 oboroženih islamistov vztrajalo na otoku, ko pa je malezijska vlada zagrozila z orožjem, ki ga je kasneje tudi uporabila, je v Sabah prispela okrepljena gverilska vojska z otoka Simunul iz Filipinov. Situacija je sedaj skrajno zapletena in brez pravih rešitev na obzorju.

Zgodba ima sicer dolgo zgodovinsko podlago. Začetki segajo v leto 1878, ko je takratni suluški sultan Sri Paduka Maulana Al Sultan Mohammad Jamalul Alam dal severni del Bornea v najem Britanski vzhodnoindijski družbi. Ključna težava te pogodbe je bila v tem, da ni bilo povsem jasno ali je šlo za najem za določen ali nedoločen čas. Z nekaterimi vmesnimi etapami je kasneje družba pogodbo predala britanski kolonialni vladi in kasneje, ko se je leta 1963 Malezija osamosvojila, je ta ostala gospodarica nad ozemljem severnega Bornea. Malezija suluškemu sultanu še danes plačuje tudi najemnino, ki znaša približno 1500 ameriških dolarjev.

O konfliktu in stanju v Maleziji in pa tudi na Filipinih smo se pogovarjali z dvema novinarkama, z Rani Thilaganathan iz Malezije, ki pokriva severni Borneo in z Marites Dañguilan-Vitug iz Filipinov.