18. brumaire Recepa Tayyipa Erdogana

Ahmet Davutoglu, turški premier, je s temi besedami v četrtek napovedal svoj odstop. Svojo funkcijo bo prenehal opravljati 22. maja, ko se bo sestal izredni kongres vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj oziroma AKP. Davutoglu je izjavil, da ne odstopa prostovoljno, temveč da to terja nujnost. Kljub temu zanika, da bi bil s predsednikom države Recepom Tayyipom Erdoganom v sporu ali da bi med njima obstajala večja nesoglasja.

Erdogan je premierski mandat Davutogluju predal leta 2014, ko je bil sam izvoljen za predsednika. Kljub tej formalno zgolj simbolni funkciji pa je ostal osrednja figura tako v turški politiki kot tudi znotraj lastne stranke. Da bi svoj vpliv še poglobil, si prizadeva za spremembo ustave in parlamentarni sistem spremeniti v predsedniškega, po katerem bi izvršna oblast pripadla predsedniku.

Vendar novembrske predsedniške volitve vladajoči stranki niso prinesle zadostnega števila poslanskih sedežev, da bi lahko razglasili ustavni referendum. Prokurdska stranka HDP je namreč kljub Erdoganovi predvolilno poostreni represiji nad Kurdi uspešno prestopila parlamentarni prag in s tem okrepila turško opozicijo. Ravno Davutoglujevo nezadostno angažiranje pri sprejemanju nove ustave naj bi bil glavni očitek Erdogana premierju.

Malo pred razglasitvijo premierjevega odstopa so se na blogu Pelican Brief pojavile objave, ki so s svojo lojalnostjo do Erdogana in kritiziranjem Davutogluja pritegnile pozornost turške javnosti. Davutogluja obtožujejo različnih nasprotovanj Erdoganu in nesoglasij med njima, predvsem v zvezi z vodenjem zunanje in monetarne politike, očitki pa letijo tudi na domnevno milejša premierjeva stališča v zvezi s kurdskim vprašanjem. Z vsem tem naj bi prišel v navzkrižje z interesi Erdogana in stranke na oblasti. Vendar se zdi, da ključni problem v njunem odnosu ne izvira iz teh vprašanj. Pogovarjamo se s Seevan Saeed iz Univerze v Exeteru in študentom političnih znanosti Abdulom Basitom Adeelom.