Kaspijsko jezero ali morje
Minulo nedeljo so se predstavniki Kazahstana, Azerbajdžana, Turkmenistana, Rusije in Irana dobili v kazahstanskem mestu Aktau in podpisali konvencijo o statusu Kaspijskega jezera. Khm … Poskusimo ponovno.
Minulo nedeljo so se predstavniki Kazahstana, Azerbajdžana, Turkmenistana, Rusije in Irana dobili v kazahkstanskem mestu Aktau in podpisali konvencijo o statusu Kaspijskega morja. To je bolje.
Zavrzite stare učbenike, Kaspijsko morje ni več jezero. Kaspijsko morje je največje vodno telo, ki ni povezano s svetovnimi oceani. Leži v depresiji in je posledično tudi endoreično območje, kar pomeni, da se vanj stekajo reke, največja med njimi reka Volga.
Kaspijsko morje je sicer resda slano. Mnogo manj kot oceani, pa vendar. A to ni razlog, da so si ga tako izbrale imenovati priobalne države. Razlog je kakopak ekonomski. Če gre za jezero, ima vsaka obalna država pravice nadzora voda od obale do središčne točke, če gre za morje, pa vsaka država nadzoruje le priobalni pas, notranjost pa spada pod mednarodne vode. Ne glede na ime konvencije, ta dokončno ne ureja statusa morja. Ben Aris, urednik spletnega portala bne IntelliNews, poudarja, da je veliko ostalo nedorečenega.
Pred razpadom Sovjetske zveze ni bilo dvoma - Kaspijsko morje je jezero. Na severni strani ga je objemala Sovjetska zveza, z juga pa Iran. Zapletlo se je v devetdesetih, ko so naenkrat obalo podedovale nove republike Turkmenistan, Azerbajdžan, Kazahstan in Rusija. Telo vode, ki je zgodovinsko služilo predvsem ribištvu, kmetijstvu in prevozu, je z odkritjem nahajališč plina in nafte postalo preveč mamljivo. Nov dogovor ne predstavlja dokončne rešitve, je pa korak bližje temu.
V skladu s konvencijo tako vsaka država obvladuje 15 navtičnih milj od obale za eksploatacijo naravnih virov in še nadaljnjih deset za ribištvo. Odgovor na to, kdo in kako bo obvladoval resurse na središču vodnega telesa, ostaja nedorečeno, površje pa bo peterica držav delila in skupno nadzorovala. Skoraj kot mednarodne vode. Ampak ne čisto.
V morju naj bi bilo za 50 milijard sodov nafte in skoraj 300.000 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Del tega posamezne države že črpajo. Gre za območja v bližini obal, ki pripadajo državam ne glede na končno ureditev.
Omenjeno polje Kašagan je zaradi lege zelo pomembno, saj leži nedaleč od rastočih velikanov Indije in Kitajske. Ambrish Dhaka z Univerze Jawaharlala Nehruja je za naš radio že pred štirimi leti v oddaji Južna hemisfera poudaril neprecenljivost teh zalog. Začetek črpanja nafte in plina v Kaspijskem morju bi lahko krepko premešal karte na geopolitičnem zemljevidu sveta.
Na prvo žogo se zdi, da je Iran največji poraženec zadnjega dogovora, saj je dobil le manjši delež morja. Ben Aris poudarja, da so najvrednejša nahajališča tako ali tako na severu in zahodu morja, do katerih Iran v nobenem primeru ne more dostopati.
Pogovori o konvenciji potekajo od leta 1996 dalje, v tem času pa so se delovna telesa sestala 51-krat, desetkrat so se srečali zunanji ministri vpletenih držav, štirikrat pa njihovi predsedniki.
Med podpisniki, azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom in njegovimi kolegi iz Kazahstana, Nursultanom Nazarbajevim, Rusije, Vladimirjem Putinom, Turkmenistana, Gurbangulijem Berdimuhamedovim, in Irana, Hasanom Rouhanijem, je nedvomno največ nezadovoljstva doma požel zadnji. Sonarodnjake poskuša Rouhani pomiriti z izjavami, da ne gre za dokončni dogovor. V dobro si šteje tudi člen v konvenciji, ki prepoveduje prisotnost vojaških sil držav, ki niso podpisnice dokumenta.
Rouhani vztraja, da se prepoved nanaša tudi na prevoz kakršnekoli vojaške opreme tujih držav, pri čemer je bržkone ciljal na prevoz ameriške vojaške opreme iz Azerbajdžana v Kazahstan. Zadnja država, ki je v aktivni vojni operaciji uporabila mornarico, je bila Rusija, ki je iz Kaspijskega morja ciljala tarče v Siriji.
Urednik portala bne IntelliNews Ben Aris predstavi, kaj pomeni podpis konvencije za Transkaspijski plinovod. Plinovod, ki zaenkrat obstaja le na papirju, bi turkmenske in kazahstanske zaloge transportiral preko morja in Azerbajdžana naprej proti Evropi, s čimer bi obšel Rusijo in Iran.
Vendarle velja poudariti, da bi morale v skladu s konvencijo vsak cevovod odobriti vse podpisnice. Podpis pa lahko umaknejo samo na podlagi okoljskih skrbi.
Raznolikost držav podpisnic, ki jih večinoma vodijo avtoritarni voditelji, lahko predstavljajo oviro pri bilateralnih dogovorih. Vendarle pa med državami članicami ni veliko odprtih konfliktov. Nekoliko so ohlajeni le odnosi med Iranom in Turkmenistanom, saj ta meni, da mu Iran dolguje denar za dobavo plina izpred desetletja.
Visoki dobički, ki si jih od črpanja nafte in plina obetajo obalne države, bodo prej ali slej privedli do končnega dogovora. Kdo bo takrat odkrival in črpal zaloge, odgovarja Aris.
Kaspijsko morje je še zadnje območje na planetu, kjer so lahko dostopne zaloge nafte in plina še večinoma nedotaknjene. Ko se začne njihova eksploatacija, bo to imelo znatne učinke na obalne države, ki jih bomo po Arisovem mnenju čutili globalno.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj