Bolje za oba
“It’s not me, it’s you” je parafraza angleške rečenice, ki naznanjuje konec intimne zveze in ki bi jo prav lahko v torek zvečer predsednik vlade v odstopu Miro Cerar izrekel zdaj že nekdanjemu strankarskemu kolegu Milanu Brglezu. Ta je bil namreč po odločitvi enajstih članov izvršnega odbora Stranke modernega centra iz nje izključen. Še isti večer je bil izbrisan s seznamov na spletni strani stranke, sam pa je o svoji usodi prvi poročal na svojem Facebook profilu. Tam je kot glavni razlog izključitve navedel njegovo nasprotovanje koaliciji SMC-ja z SDS-om, a je v prihodnjih dneh to izjavo že umaknil in dejal, da je bila izrečena v afektu.
Uradni SMC vztraja, da je povod za izključitev nespoštovanje odločitev organov stranke. Predvsem naj bi bil sporen njegov poskus samokandidature za predsednika državnega zbora, medtem ko je uradna strankarska linija narekovala podporo Miru Cerarju. Pojasni Igor Zorčič, vodja poslanske skupine SMC.
V stranki vztrajajo, da gre za sorazmerno in legitimno sankcijo, ne glede na to, da je očitana kršitev enkratna.
Ob tem seveda ne gre spregledati dejstva, da so bili odnosi med Cerarjem in Brglezom občasno vsaj blago skrhani. Dva opaznejša primera sta referendum o priznanju pravic istospolnim parom in Brglezovo nasprotovanje Zakonu o tujcih. Nekateri v stranki tako razlagajo Brglezovo izključitev bolj kot trk osebnosti in vizij in ne toliko kot posledico kadrovskih vprašanj. Govori Rok Novak, član SMC in bivši predsednik strankinega podmladka.
V kratki zgodovini stranke SMC sicer lahko beležimo kar nekaj znatnejših izstopov članov, ki se niso strinjali s politiko stranke. Takoj v začetku sta denimo izstopila poslanec Bojan Dobovšek in Peter Jamnikar, strankin glavni terenec in bivši operativec LDS. Sledil je poslanec Franc Laj. Malo pred koncem mandata sta izstopila tudi poslanca Branko Zorman in Bojan Krajnc. Za konec politične kariere se je odločila tudi bivša vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicar. Bojan Krajnc kot vzrok za svoj izstop navede demokratični deficit v stranki.
Branko Zorman, ki je SMC zapustil zaradi strankine nepodpore Zakonu o igrah na srečo, kot člane ožjega neformalnega vodstva navede sledeče obraze:
Poleg tega naj bi bilo katastrofalno tudi stanje lokalnih odborov. Krajnc je nekaj časa opravljal funkcijo predsednika lokalnega odbora Maribor.
Problematično naj bi bilo tudi netransparentno ravnanje s financami. Krajnc pove, da plan porabe sredstev za kampanjo nikoli ni bil javno predstavljen poslancem. Stranka naj bi vzpostavila tudi parastrukturno financiranje. Govor je o Zavodu 14, katerega ustanovitelj je Aleksandar Kešeljević. Zavod 14 je bil oblikovan že pred ustanovitvijo stranke in je služil kot platforma za njeno ustanavljanje. Krajnc navaja, da je z Zavodom 14 sklenjenih precej svetovalnih pogodb, zasebni zavodi pa niso zavezani k javni razgrnitvi finančnih poročil.
Povod za izstop Bojana Krajnca pa je bilo mešetarjenje s kandidatnimi okraji na nedavnih volitvah. Kljub prvotni potrditvi, da bo ponovno kandidiral v okraju, v katerem je bil na volitvah 2014 izvoljen, pa so se v stranki kasneje premislili. Nekateri v stranki so za to potezo videli čiščenje. Krajnc se namreč politično vidi bližje Brglezu.
Krajnc priznava, da so se čiščenja dogajala pogosto. Opiše tudi mehanizme.
V tej luči je po nekaterih virih blizu jedra SMC mogoče razumeti tudi menjave v svetu stranke in izvršnem odboru. Iz izvršnega odbora sta bila tako umaknjena nekdanja poslanca Urška Ban in Mitja Horvat. Slednja pred mikrofon nista želela, je pa Urška Ban potrdila, da o razrešitvi ni bila prehodno obveščena. Naši viri povezujejo omenjena poslanca s kritičnimi glasovi znotraj stranke. Uradni SMC te informacije zanika, menjave internih funkcionarjev naj bi bile namenjene uskladitvi z novim številom poslancev. Govori Igor Zorčič.
Izjava
Brglez je bil med levosredinsko publiko po razrešitvi sprejet kot mučenik. Twitter komentatorji so slavili njegovo odločnost in upornost proti Miru Cerarju, levičarji in Socialni demokrati ga domala že vabijo v svoje vrste. Filozof Tadej Troha Brgleza vidi bolj kot simulaker tega, kar so si od SMC-ja levoliberalci vedno želeli.
Četudi je Brglez večkrat deloval kljubovalen, v svojem kljubovanju nikoli ni šel do konca. Poslušalci in ustvarjalci Radia Študent se ga bomo gotovo najbolj zapomnili po izjavi, izrečeni ob kampanji “Proti militarizaciji”, ko je dejal, da Radio Študent ogroža nacionalno varnost in človekove pravice, da bi udejanjili svoje ideološke postulate. Troha opozori na jalovo kljubovanje ob Zakonu o tujcih.
Zastavlja se tudi vprašanje, če se bo Brglezu pridružil še kak poslanec SMC-ja - ocenjuje Branko Zorman.
Dodaj komentar
Komentiraj